Kaj vse se je godilo Iliadi in Odiseji skozi tisočletja dolgo obdobje (natančen nastanek del sicer ni znan, sta pa glavni vir preučevanja grške družbe v obdobju od 12. do 8. stoletja pr. n. št.) oziroma v kakšnih oblikah sta bila oba teksta posredovana vse do danes, predstavlja razstava, ki so jo pripravili v Avstrijski nacionalni biblioteki na Dunaju.

V središču razstave je fragment enega najstarejših poznanih knjižnih svitkov z zapisom Iliade, ki je iz 3. stoletja pr. n. št. Besedilo je v izvorni obliki, kot je bilo zapisano, preden so ga filološko obdelali učenjaki iz aleksandrijske knjižnice. Avtorstvo Iliade literarni strokovnjaki pripisujejo Homerju, medtem ko je avtorstvo Odiseje bolj vprašljivo, saj je delo nastalo pozneje in nekatere njene značilnosti kažejo, da je morda izšla izpod peresa drugega avtorja ali celo več avtorjev. Pripovedovanje je namreč epizodično, osrednja zgodba o Odisejevem potovanju je pogosto prekinjena z zastranitvami, kar nakazuje na to, da so pesnitev vedno znova predelovali in ji kaj dodajali. Poleg svitka Iliade je na ogled tudi Odiseja iz 2. stoletja n. št., pri kateri so ob robu besedila vidne številne označbe, kar dokazuje, da so se z besedilom ukvarjali tudi v tem času.

Navdih Egipčanom
Še posebej sta bili pesnitvi Iliada in Odiseja odmevni v Egiptu, kjer je nastala vrsta tekstov, ki kažejo tako na formalne kot na vsebinske paralele s Homerjevima besediloma. Tak je denimo ljubezenski roman Egipčani in Amazonke od 2. do 3. stoletja. Poleg tega je bila v tamkajšnjih krščanskih samostanih še v 6. stoletju Iliada gradivo, ki so se ga učili na pamet.

Odiseja je sestavljena iz 24 spevov in je v nekem smislu nadaljevanje Iliade, ki je ime dobila po grškem imenu za Trojo - Ilion - in je prav tako sestavljena iz 24 spevov, napisanih v značilnem verzu starogrške epike, šestomeru ali heksametru. Iliada je v grobem povzetku zgodba o desetletnem grškem obleganju Troje; spor vsega skupaj je seveda ženska, lepa Helena, kot je tudi spor znotraj grških vrst med vodjo Agamemnonom in Ahilom nastal zaradi lepe Brizejde. Odiseja pa opisuje vračanje enega največjih grških junakov trojanske vojne, Odiseja, domov na Itako. Zaradi zamere bogu morja Pozejdonu, ki mu se Odisej ni želel darovati pred odhodom, potovanje zapleta in traja deset let.

Srednjeveška dvojnost v odnosu
V srednjem veku so na Homerja začeli gledati z manjšo naklonjenostjo - kot na tistega avtorja, ki si je izmislil poganske bogove in tako po takratnem prepričanju potvarjal zgodovino in so ga zato odklanjali, obenem pa je veljal za začetnika poezije in epa.

Homerjevi teksti so bili priljubljeni tudi v poznejših stoletjih, med drugim so spodbudili nastanek opernih del, kot je Zlato jabolko (Antonio Cesti), ki je bilo leta 1668 izvedeno na Dunaju. Na razstavi, ki bo na ogled do 15. januarja, so poleg bakrorezov z upodobitvami scenografije za omenjeno uprizoritev in rokopisnih svitkov razstavljeni tudi zakladi iz zbirke rokopisov, grafik in plakatov ter glasbene zbirke iz arhiva slik Avstrijske nacionalne knjižnice. Del eksponatov je za razstavo posodil Umetnostnozgodovinski muzej iz svoje antične zbirke.

Lejla Švabić