Oblikovalec lutk, tehnolog, režiser, dramaturg, scenograf in knjižni ilustrator je že na začetku devetdesetih let z Gledališčem Konj, ki ga je ustanovil skupaj z Janom Zakonjškom, prinesel v slovenski prostor novosti in nekatere posebnosti. In to zlasti v lutkarstvo za odrasle, ki jim je bila namenjena večina njihovih predstav.

Zaslužen je za uvedbo vrste tehnoloških novosti, predvsem pa je bila povsem drugačna in presenetljivo nova likovnost predstav. Bila je preprosta, a hkrati ekspresivna z izrazito osebno poetiko, gledališče pa je ponudilo vsebinsko zahtevnejši repertoar. Kot poudarjajo v Obalnih galerijah Piran, pri Omerzujevih predstavah predstavlja likovna podoba njihovo bistvo, saj vodi tako režijo kot dramaturgijo in ustvari samodejni ritem predstave.

Lutka - avtomat
V svoje predstave Omerzu rad vključuje lutko – avtomat. Ne zato, ker bi se rad znebil animatorjev, ampak ker dajo predstavi posebni pospešek. Lutke ustvarja iz tradicionalnih materialov, ki jih uporablja na drugačen način. Snuje jih iz papirja ali iz lesa. Včasih kombinira les in stiropor. V korist likovne izraznosti izkoristi tudi samo tehnologijo lutk. V nasprotju s "starimi esteti", ki so tehnologijo lutke skrivali, jo Omerzu razkriva. Pogosto tudi kombinira več lutkovnih tehnik.

Lutke pogosto postavlja v galerijski prostor, kjer pokaže njihov animacijski in dramaturški potencial, ko skupaj s prostorom in svetlobo ustvarijo čarobno doživetje. V obeh prostorih Galerije Loža je razvrstil lutke in avtomate iz Hiše Marije pomočnice, Prepovedane ljubezni, Svetnika Krespela, Krabata in še nekaterih drugih ter jih hkrati soočil z nekaterimi elementi svojih prostorskih galerijskih inštalacij Omizij in Solz. Razstavljene lutke lahko ujamete do 27. novembra.

Omerzu se je rodil leta 1955 v Brestanici. Po študiju na Pedagoški fakulteti v Ljubljani se je izpopolnjeval v Pragi. Leta 1993 je ustanovil Gledališče Konj kot raziskovalni laboratorij sodobnega lutkarstva. Danes deluje kot samostojni umetnik, pred tem je bil zaposlen v Lutkovnem gledališču Ljubljana. V letih 1994-1996 je redno sodeloval z lutkovnim gledališčem Minor v Pragi. Sodeloval je še s številnimi drugimi gledališči. Poučeval je na Gledališki in lutkovni šoli v Ljubljani ter likovno urejal revijo Lutka.

Z ilustracijami je opremil 20 knjig, ilustrira pa tudi kot stalni sodelavec revij Cicido in Ciciban. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada za gledališko trilogijo Misterij življenja in smrti leta 2006.