Oglas
Danes sicer malokdo ve, da je bil Ressel po stroki gozdar in da se je tudi v svetu znanosti in tehnologije najprej uveljavil z dognanji s področja gozdarstva. Za najtehtnejšo študijo izumitelja ladijskega vijaka tako velja Wiederbewaldungsplan für die Gemeindegründe in Istrien (načrt za pogozdovanje občinskih zemljišč v Istri, 1842). Leta 1793 na Češkem rojeni Ressel je bil vsestranski izumitelj. V prvem obdobju industrijske revolucije se je ukvarjal z novimi materiali in tehnologijami, zlasti pa ga je pritegnilo raziskovanje možnosti tehnoloških izboljšav v prometu in energetiki.
Od brezsmradnega stranišča do vlaka brez kolesJosip Ressel je bil vsestranski izumitelj, med njegovimi zanimivejšimi dosežki pa so izum brezsmradnega stranišča, netrzajni top, perkusijska granata, izumil je tudi napravo za merjenje mehanske trdnosti lesa, izboljšal je kompas in pantograf (napravo za prenos risb v izbranem razmerju). Največ pa je vendar dosegel na področju človekovega povezovanja z oddaljenimi kraji, torej na področju komunikacij in prometa. Že v času prvih železnic se je ukvarjal z mislijo na možnost železnic brez tirov in koles s pnevmatičnim pogonom, načrtoval je cestna parna vozila, pnevmatično pošto in prenosni optični telegraf.
Štirideset let ukvarjanja s plovbo
Vsaj od leta 1812 se je Josip Ressel ukvarjal z ladijskim vijakom. Leta 1827 je tako patentiral vodni vijak na podlagi arhimedovega brezkončnega vijaka, miniti pa je moralo še 24 let, preden je patentiral tudi pogon na način ribjega repa. Pomen Josipa Ressla za slovensko okolje je tudi to, da je s svojimi izumi spodbujal raziskovalno dejavnost med Slovenci. Za izumiteljstvo je navdušil tudi sina Henrika, ki je leta 1871 patentiral Josipovo mladostno in nedodelano zamisel za kovinski zrakoplov, v katerem para poganja lopatičasto ali vijačno pogonsko napravo, nato pa segreva notranjost in proizvaja pogon.
Razstavo o Josipu Resslu v Muzeju premogovništva je s sodelavci Tehniškega muzeja Slovenije pripravil zgodovinar in umetnostni zgodovinar Sandi Sitar. Razstava je pomembna tudi zato, ker Resslovo življenje in delo še nista dokončno raziskana, poleg tega pa gre za predstavitev dela moža, ki si ga predvsem zaradi njegovih bistroumnih dognanj lastijo Čehi, Slovenci, Hrvati, Avstrijci, Italijani in Nemci.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje