Razstavo z naslovom Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister ter Boji za severno slovensko mejo na Koroškem in vloga nadporočnika Franja Malgaja je Koroški pokrajinski muzej pripravil v sodelovanju z Vojaškim muzejem slovenske vojske, Koroškim domoljubnim društvom Franjo Malgaj Ravne na Koroškem in občino Ravne na Koroškem. Na gradu na Ravnah na Koroškem, kjer ima prostore muzej, jo je odprl kustos Vojaškega muzeja slovenske vojske Albin Mikulič. V petek 20. novembra bo sledila še državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra.

Predstavljeno že ob izidu Malagajevih Vojnih spominov
Dogodek pravzaprav predstavlja uvod v državni praznik, posvečen generalu Maistru, njen namen je oživiti spomin na obdobje ob koncu prve svetovne vojne, k ogledu pa želijo povabiti predvsem šole. Razstava je bila sicer na ogled že maja letos, ko so v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika predstavili knjigo Franjo Malgaj Vojni spomini 1914-1919. Franjo Malgaj je bil rezervni poročnik 87. celjskega pešpolka avstro-ogrske vojske (1914-1918), koroški borec - nadporočnik slovenske vojske, prvi osvoboditelj slovenske Koroške (1918-1919), Maistrov učenec, pesnik in soborec. Njegov dnevnik pa razkriva okrutnosti vojne ter ponižanja in strahove, ki so za mirne čase povsem nepredstavljivi.

"Ne priznavam teh točk."
General Rudolf Maister-Vojanov, ki se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, je svoja najpomembnejša dejanja opravil v prelomnih časih razpada Avstro-ogrskega cesarstva. V letih 1918-1919 je s svojo vojsko preprečil, da bi Maribor in štajersko Podravje priključili nemški Avstriji. Ko je 30. oktobra 1918 mariborski nemški občinski svet razglasil Maribor z okolico za del Nemške Avstrije je Maister že naslednji dan v vojašnici 26. strelskega polka v Melju pred mestnim poveljnikom podpolkovnikom Antonom Holikom in zbranimi častniki odločno izjavil: "Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za jugoslovansko posest in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Še tisti dan so bile vse vojašnice in drugi pomembni objekti ter mesto Maribor pod Maistrovo vojaško oblastjo.

V noči na 23. november
Na svojem območju je ustanovil slovensko vojsko z okoli 4.000 vojaki in 200 častniki ter v noči na 23. november 1918 s svojimi soborci razorožil zaščitno stražo oziroma t. i. zeleno gardo mariborskih Nemcev. Ob 4. uri zjutraj je Maister prehitel Nemce in razorožil zeleno gardo. 27. novembra 1918 so Maistrove enote zasedle Špilje, nato pa še Radgono, Cmurek, Lučane, Radlje (Marenberg) in Muto. Malgajeva skupina iz Celja je zasedla Mežiško dolino, nato pa Pliberk in Velikovec. Enota iz Ljubljane je zasedla Dravograd, Labot in Šentpavel. Vojaška akcija je potekala skladno s pogodbo, ki sta jo 27. novembra 1918 podpisala polkovnik Rudolf Passy in general Rudolf Maister. Ta je določala, da lahko slovenske čete zasedejo kraje ob narodnostni meji, od Radgone do Šmohorja pri Beljaku. Te pogodbe nista priznali deželni vladi Štajerske in Koroške, pa tudi Narodna vlada v Ljubljani ne. 14. januarja 1919 so se začeli boji štajerskega obmejnega poveljstva pri Lučanah, 4. februarja 1919 pa v Radgoni. 13. februarja je bilo podpisano premirje

Rudolf Maister je umrl leta 1934 na Uncu pri Rakeku, pokopan pa je v Mariboru, od leta 2005 dalje pa je 23. november, kot dan Rudolfa Maistra, slovenski državni praznik.