Razstava v Klovićevih dvorih na enem mestu predstavi, kar se je iz obdobja klasične rimske civilizacije ohranilo na območju Hrvaške, obenem pa skuša odgovoriti na vprašanje, kje je po zaslugi te zapuščine na evropskem zemljevidu Hrvaška danes.

"Zvezdniški" eksponati
Med drugim je na razstavi mogoče videti različico Poliketovega atleta, kip Venere Anzotike, Dianin kip, ki je delo mojstra Maksimina, ter relief Silvana in nimfo iz Arheološkega muzeja v Splitu. Iz Muzeja Istre v Pulju so za to priložnost posodili kip Magna Mater, dele sarkofaga, na katerih je upodobljena pomorska bitka, in relief Tritona.

Razstavljeni so tudi primerki bronaste plastike iz zagrebškega arheološkega muzeja, denimo kipec atleta, izdelan po vzoru Polikletovega Diskoforosa, kipec Fortune in glava Mitre, ki sodijo med vrhunska dela klasične rimske umetnosti.

In kaj so Rimljani kdaj storili za nas?
Rimska civilizacija je poleg grške odigrala pomembno vlogo pri integraciji območja današnje Hrvaške v zahodnoevropski civilizacijski kulturni krog. Postavila je temelje za razvoj nekaterih klasičnih spomenikov materialne kulture, še posebej na področju urbanizma, arhitekture in umetnosti.

Z razstavo v Klovićevih dvorih nadaljujejo cikel predstavljanja domače kulturne dediščine iz obdobja antike, ki so ga leta 2010 začeli z razstavo Antični Grki na hrvaških tleh. Razstava bo na ogled do 25. maja.