Kostanjevica na Krki velja za najmanjše slovensko mesto in edino, ki se lahko pohvali, da stoji na otoku v objemu reke Krke. Sinonim za dolenjske Benetke, kot jo nekateri imenujejo, pa je tudi zelo pestra kulturna dejavnost. Včasih sta tam potekala Dolenjski kulturni festival in grafični bienale jugoslovanskih otrok, ves čas pa mestu daje močan kulturni utrip Galerija Božidar Jakac, v kateri se s stalnimi in občasnimi razstavami predstavljajo številni slovenski in tuji likovniki.

Galerija Božidar Jakac je po površini razstavnih prostorov, razstavljenem gradivu in likovnemu fondu ena izmed največjih slovenskih galerij. Od leta 1974 domuje v nekdanjem cistercijanskem samostanu Studenec svete Marije. Kustosinja Adrijana Petrič o njegovi zgodovini pove: "Cistercijanski samostan je zgradil Bernard Spanheimski leta 1234 v bližini Kostanjevice, ob izviru Obrha, in z njim še bolj utrdil svojo gospodarsko moč ter zagotovil družini prostor za zadnji počitek. Samostanu je podaril tudi velike posesti, zato se je uvrščal med najbogatejše zemljiške posesti na tedanjem Kranjskem. Prvotno je bil zgrajen v zgodnjegotskem slogu, nato pa so ga v času renesanse in baroka prezidavali in dozidavali. V prvi polovici 18. stoletja so dozidali baročno kuliso in vhodna obrambna stolpiča s poslikavo baročnega freskanta Frana Jelovška."

Samostan je bil med drugo svetovno vojno in po njej porušen. V 50. letih prejšnjega stoletja pa so ga začeli obnavljati, obnova traja še danes. Galerija Božidar Jakac, ki deluje že 41 let, zanjo pa je najzaslužnejši Lado Smrekar, ima zdaj v svojem fondu več kot osem tisoč umetniških del. Kustos Goran Milovanović rad poudari, da gre za eno največjih razstavišč pri nas, in dodaja: "V Galeriji Božidar Jakac imamo postavljenih osem stalnih postavitev, ki so vse posledica večjega dela donacij avtorjev. Začeli smo z Božidarjem Jakcem in Tonetom Kraljem, kmalu zatem se je pridružil še France Kralj, eden vidnejših predstavnikov slovenskega ekspresionizma. Potem pa so sledile postavitve Jožeta Gorjupa kot domačina, Franceta Goršeta, Zorana Didka, Janeza Boljke in nazadnje še grafični kabinet Bogdana Borčiča."

V galeriji vsako leto eno zbirko prenovijo in dodajo nove pridobitve. Med stalne postavitve sodi tudi Gorjupova galerija, ki je od leta 1956 postavljena v kostanjeviški osnovni šoli. V gradu, kot domačinu pravijo nekdanjemu samostanu, pa je razstavljena tudi zbirka 44 oljnih slik večinoma z religiozno tematiko, ki so last kartuzije Pleterje. Pobudo za postavitev Pleterske zbirke je dal prior Janez Drolc, na ogled pa je od leta 1977. O tej zbirki Petričeva pravi: "O samih umetniških delih imamo na žalost le nekaj skromnih podatkov, in sicer jih strokovnjaki pripisujejo flamskim, italijanskim, nemškim in pa francoskim mojstrom. V Slovenijo so jih leta 1904 prinesli bosservillski menihi iz Alzacije, potem ko so l. 1902 v Franciji razpustili vse redove in jim je zatočišče v Pleterjah ponudil cesar Franc Jožef. Podatki o razstavljenih slikah pa so zaradi pomanjkanja arhivskih virov zelo skromni, zato umetnine še niso povsem raziskane."

V Kostanjevici na Krki pa že vrsto let pripravljajo tudi občasne razstave. V Lamutovem likovnem salonu, ki domuje na kostanjeviškem otoku, so jih od leta 1957 pripravili že več kot 200, v samostanskem lapidariju več kot 30, v samostanski cerkvi pa več kot 50. V tej gre za dela ustvarjena, posebej za ta razstaviščni prostor. Letos skulpture v lesu v njej razstavlja hrvaški avtor Mirko Zrinšćak. Kustosinja Barbara Rupel o nadvse odmevnih tematskih razstavah v tem sakralnem prostoru, ki se ga številni bojijo in do njega pristopajo z velikim spoštovanjem, pravi: "V nekdanji samostanski cerkvi smo imeli zelo pomembne projekte. Omenila bi razstavo Mirsada Begića, omeniti moramo še Ota Rimeleja, lutkarja Silvana Omerzuja, Jožeta Slaka, Eda Murtića, Jakova Brdarja, Dušana Tršarja, Dragico Čadež, Valentina Omana. Tukaj je bilo res toliko dobrih razstav, da jih je že kar težko našteti."

Letos bodo v obnovljenih prostorih, s katerimi širijo razstaviščne prostore, gostili obsežno razstavo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Beograda. Tako bo v maju na ogled 55 slik na olju in 20 skulptur pomembnih slovenskih avtorjev, ki jih hranijo v nekdanji jugoslovanski prestolnici.

Dolenjske Benetke od leta 1961 gostijo tudi Mednarodni kiparski simpozij Forma viva. Milovanović poudarja, da gre za eno prvih kiparskih delovišč pri nas, ki se je začelo skupaj s Formo vivo v Seči. Ob tem dodaja: "To delovišče deluje še danes in velja kot eno najstarejših delujočih kiparskih delovišč na svetu. Do zdaj je na Forma vivi v Kostanjevici sodelovalo več kot sto avtorjev z vseh celin. Ohranjenih je okoli sto skulptur, kajti prav naše delovišče je najbolj ranljivo, saj umetniki ustvarjajo v hrastovem lesu, medtem ko v Seči v kamnu, na Ravnah so nekoč ustvarjali v železu, v Mariboru pa v betonu." Letos bo Forma viva potekala v mesecu juliju, na njej pa bodo sodelovali trije kiparji. In to je tudi priložnost, da lahko obiskovalci spoznajo umetnike in njihove skulpture tudi pri nastajanju.

Goran Rovan, TV Slovenija