"Razstavo Hiše sveta organiziramo vsako leto zato, da bi sodobno arhitekturo približali čim širšemu krogu ljudi. Arhitekturne revije so omejene na ozek domet bralstva. Mi pa bi radi raznolikost stanovanjske arhitekture približali še posebej tistim, ki se z arhitekturo ne ukvarjajo niti ljubiteljsko niti profesionalno. Ozaveščenost javnosti je prvi pogoj za lepo bivalno okolje in posledično kakovostno kulturno krajino," je v pogovoru za MMC povedala Nina Štrovs, kuratorka razstave - na ogled bo do 15. junija - in glavna urednica revije Hiše.

5. junija bodo v prostorih trgovine Kubus na Kongresnem trgu priredili kratka predavanja in posvet o arhitekturi, navdahnjeni z lesom. Poleg slovenskih gostov se bodo dogodku pridružili španski arhitekti FRPO, pa avstrijska arhitekturna biroja Juri Troy in Judith Benzer. Takrat bodo podelili tudi nagrado za najlepšo hišo po izboru občinstva. "Prav zanima me, kako se bo izbor občinstva razlikoval od izbora strokovne žirije. Tisti, ki se z arhitekturo ne ukvarjajo profesionalno, so na prireditev - vstop bo prost - še posebej prisrčno vabljeni. Vsakega bomo veseli!" še dodaja Štrovsova.

Zakaj ravno lesene hiše?

Sporočilo o pomenu lesa v Sloveniji je pomembno. Naša država ima srečo z izjemno dobro geografsko in kulturno lego. Smo blizu Italije, ki je svetovna velesila v industrijskem oblikovanju iz lesa. In zraven Avstrije, kjer so med najboljšimi na svetu v uporabi lesa v arhitekturi. Smo tako blizu najmočnejših sil, imamo dovolj surovine in znanja, a premalo strategije in sistematičnega vodenja, da bi polno izkoristili možnosti, ki jih ponuja les. Morda je to tudi zato, ker je naše gospodarstvo še zelo mlado. Tudi močno kulturno identiteto Slovenije je treba šele vzpostaviti.

Po kakšnem ključu je potekalo izbiranje 45 najlepših hiš, ki so se uvrstile na razstavo?

Letos smo razstavo usmerili v izbor lesenih hiš. Prvo merilo je bila torej uporaba lesa. Les lahko nastopa kot konstrukcijski element, kot fasadna obloga, zaključna obdelava notranjih sten ali kot pohištveni material.

Druga merila so bila kakovost bivalnega prostora, harmoničen odnos do okolice in inovativnost arhitekturne zasnove v povezavi s trajnostnimi vrednotami. Upoštevali smo tudi vloženo naložbo glede na pridobljeno bivalno kakovost.

Laična javnost si pod pojmom "lesena arhitektura" morda predstavlja zelo
ozko področje. Kako pa jo opredeljujete strokovnjaki?

To je arhitektura, ki za glavni konstrukcijski material, oblikovne elemente in vir navdiha uporablja les. Možnosti gradnje z lesom so zelo velike. Včasih je veljalo, da je les primeren samo za pritlične ali nizke gradnje. Zadnja leta pa so tudi višje gradnje nekaj običajnega. Letošnji Pritzkerjev nagrajenec Šigeru Ban, na primer, je v Švici zasnoval objekt medijske družbe TAMEDIA; visoko stavbo, ki je konstrukcijsko sestavljena popolnoma iz lesa. Niti enega kovinskega vijaka ni v konstrukciji, vse samo les!

Les je v trendu, gradnja z lesom pa v vzponu. V arhitekturi je les lahko velik vir navdiha. Tudi osebno mi je tovrstna arhitektura najbliže. Letos jeseni smo v povezavi s Fakulteto za arhitekturo s študenti izvedli delavnice na temo lesenih nebotičnikov, rezultati so bili zelo zanimivi.

Kako je z uporabo lesa v gradnji v Sloveniji? Ali dovolj dobro izkoriščamo vire?

Pri nas je uporaba lesa v arhitekturi še posebej pomembna. Slovenija je izjemno bogata s kakovostnim lesom, po gozdnatosti smo tretja država v Evropi. Poleg tega ima les ogromno odličnih lastnosti. Gradnja z lesom je hitra, natančna, potresno in požarno varna, trajnostna, predvidljiva, fleksibilna, varčna, zdrava in prijetna! Les je obnovljiv naravni vir, ki ga imamo v Sloveniji dovolj, letos še posebej.

Gradnja z lesom je pri nas del kulturne, arhitekturne in tehnične tradicije, pa vendar danes prevladujejo drugi načini gradnje. Najbolj prepoznavna slovenska tradicionalna gradnja je lesena – kozolec je prelep primer izjemne slovenske vernakularne gradnje, ki ga je po estetiki in funkcionalnosti še danes težko preseči.

Vendar pa montažna lesena gradnja pri nas po podatkih Sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb zavzema samo 10 odstotkov družinskih hiš. To je precej manj kot v Avstriji, kjer je ta delež blizu 40 odstotkom, ali pa v Skandinaviji, kjer je montažnih gradenj blizu 90 odstotkov objektov!

Februarja letos je slovenske gozdove prizadel žled. Posledično je zdaj na voljo ogromno lesa, ki ga je mogoče obdelati in uporabiti v arhitekturi ali oblikovanju. Druga možnost je epidemija lubadarja, ki bo potencialno bogastvo pojedel in uničil še dodaten del gozda.

Obiskovalci lahko glasujejo za najlepšo hišo na razstavi …

Res je. Ravno zato, da bi arhitekturo še bolj približali mimoidočim, obiskovalce letos prvič vabimo, da izberejo hišo, ki je njim najbolj všeč, glede na subjektivna merila, ki se zdijo pomembna njim.

Podelili pa boste tudi nagrado strokovne žirije.

Tako je. Podelili bomo tudi mednarodno nagrado najlepša lesena hiša sveta. V žiriji za izbor nagrade Hiše Awards 2014 so bili vsi nominiranci lanskega izbora za nagrado hiše sveta: Arnauld Lacoste, LODE ARCHITECTURE, Francija; Paul de Ruiter, ARCHITECTENBUREAU PAUL DE RUITER bv, Nizozemska; Kentaro Takeguchi, ALPHAVILLE architects, Japonska; arhitekti studia HARQUITECTES, Španija in jaz kot glavna urednica revije Hiše in kustosinja razstave.