Za sedem od skupaj 14 posod, ki datirajo v čas od 4. do 5. stoletja, je država plačala 15 milijonov evrov. (Na začetku lanskega leta je bila vrednost celotne zbirke ocenjena na okrog 120 milijonov evrov.)

Vidite ga lahko v parlamentu
"Glede na to, da gre za naše srebro, menimo, da je najbolje, da ga hranimo tukaj," je dejal Orban. Sevsov zaklad so na Madžarsko pripeljali prejšnji teden. Dragoceno posodje bo od sobote razstavljeno v madžarskem parlamentu, od leta 2018 pa v novi Muzejski četrti.

Namig o izvoru?
Posode skupaj tehtajo 30 kilogramov, na enem izmed pladnjev, ki je težek kar deset kilogramov, pa je vidno ime nekdanjega rimskega lastnika Sevsa, po katerem so poimenovali celoten komplet.

Zgodba o Sevsovem zakladu sega v 90. leta preteklega stoletja, ko je dvojica preprodajalcev z Dunaja na dražbi londonske dražbene hiše Sotheby's ponudila enega izmed kosov. Do leta 1987 so se postopoma pojavili še preostali kosi, kupilo pa jih je podjetje, ki ga je vodil britanski lord Northampton. Ta je pozneje posodje v odkup ponudil Muzeju Pail Getty v Los Angelesu, a se je izkazalo, da je vsa dokumentacija, povezana s Sevsovim zakladom, ponarejena.

V tistem trenutku so kar tri države - Hrvaška, Madžarska in Libanon - zahtevale vrnitev posodja. Sodišče v New Yorku je razsodilo v korist lordu Northamptonu, saj naj ob nakupu ne bi vedel, da je dokumentacija ponarejena.

Lastijo si ga tudi Hrvati
Kje je bil Sevsov zaklad izkopan, uradno ostaja neznanka, ravno tako njegova natančna provenienca. Neuradno so ga v sedemdesetih letih izkopali v Polgárdiju pri Blatnem jezeru. (Na eni izmed posod namreč piše Pelso, kar naj bi bilo starodavno ime za Blatno jezero.) Hrvaška - nasprotno - zatrjuje, da je bil zaklad najden v okolici Barbarige v Istri. Pri tem velja omeniti, da je kmalu po tem, ko je kose odkupil lord Northampton, njihovega domnevnega prvotnega lastnika Józsefa Sumegha doletela prezgodnja smrt; pri tem naj bi imel tudi nekaj tuje pomoči.