Razstava Puffovo stoletje bo na ogled med februarjem in decembrom, posvečena pa bo seveda Rudolfu Gustavu Puffu, ki se je rodil leta 1808 v Holzbauereggu na današnjem avstrijskem Štajerskem, leta 1832 pa se je zaposlil kot profesor na mariborski gimnaziji. Med drugim je bil eden izmed glavnih pobudnikov gradnje mestnega gledališča, izvoljen je bil v častnega meščana mesta in prevzel vodenje narodne garde, sestavljene iz slovenskih in nemških dijakov.

Čeprav je bil Puff (1808-1865) Nemec, je spodbujal učenje slovenskega jezika. Ljubezen do mesta je izpričal v svoji knjigi Maribor, njegova okolica, prebivalci in zgodovina. "Bil je tipičen predstavnik 19. stoletja," je na novinarski konferenci povedal zgodovinar Oskar Habjanič.

"Eksplozija" 19. stoletja na Štajerskem
Vzporedno s predstavitvijo Puffovega življenja in dela želijo v Pokrajinskem muzeju Maribor predstaviti Maribor v 19. stoletju, ki je bil čas vzpona meščanstva, industrijske revolucije, pomladi narodov in oblikovanja narodne zavesti. "Izpostavljamo teme, ki so aktualne še danes in so se v bistvu zavlekle tudi v 21. stoletje," je povedal Habjanič.

Letos bodo po vzpostavljenem depoju pohištva in depoju slikarstva odprli še depo kiparstva, kjer bodo predstavili najpomembnejša dela iz zbirke kiparstva, ki so bila zaradi obnove grajske stavbe umaknjena v skladišča.

V razstavišču v Kinu Partizan bo tudi letos na ogled razstava Kri iz večernih sladkih oblakov na temo prve svetovne vojne. V grajski bastiji bodo razstavili del kostumov iz gledališke predstave Oresteja Drame SNG Maribor, ki jih je izdelal akademski kipar Miljenko Sekulić.

Po poteh zlatarske, tekstilne in drugih obrti
V okviru projekta Poti obrti bodo letos kot peto postajo odprli zlatarsko delavnico Klare Kačinari, Mesec mode v muzeju bo v znamenju mode iz 50. let 20. stoletja, mednarodni projekt Museoeurope pa na temo kulturne izmenjave in soočenja domačega okolja z Otomanskim cesarstvom. Nadaljevali bodo muzejske večere in vrsto pedagoških programov.

Zategovanje pasu
Direktorica muzeja Mirjana Koren je ob predstavitvi letošnjega programa opozorila na negotove finančne razmere, s katerimi se soočajo, saj od ministrstva za kulturo še niso pridobili pogodbe o sofinanciranju. Hkrati niso dobili odobrenih toliko javnih del, kot so želeli. "Program bomo izvedli, a odvisno v kako okrnjeni obliki," je pojasnila.

Zaradi nastalega položaja so bili prisiljeni skrajšati delovni čas, kar pomeni, da muzej odslej ne bo več odprt ob nedeljah in praznikih. Prav tako so se morali odreči načrtom za prevzem upravljanja Čuvajnice na stolpu, ki so jo v okviru Evropske prestolnice kulture (EPK) leta 2012 postavili na vrhu zvonika mariborske stolne cerkve.