Njegovim delom se bodo posvetili v londonski galeriji Tate Modern, kjer bo razstava Alexander Calder: Performing Sculpture na ogled od 11. novembra do 3. aprila 2016, za gibanje Calderjevih kinetičnih skulptur oz. migalic pa bo nujno gibanje obiskovalcev po galeriji, ki bo (poleg klime) ustvarilo blage zračne tokove. Razstavljenih bo približno sto del, ki bodo pričala o preobratu v razumevanju kiparstva – od kipa kot statičnega objekta k objektu, ki se nenehno spreminja in giblje; od kipa, okoli katerega mora hoditi človek, da ga doživi v treh razsežnostih, do kipa, ki se giblje sam.
"Menimo, da je čas, da Calderja ponovno premislimo kot resnega umetnika," je povedal direktor razstav v galeriji Achim Borchardt-Hume.
Pariško obdobje v skupini abstraktnih umetnikov
Calder (1898–1976), sprva inženir, ki se je kasneje usmeril v umetnost in pričel z ustvarjanjem majhnih animiranih živali, ki jih je izdeloval iz lesa in žice, je poznan kot pionir kinetičnih skulptur. V Parizu, kjer je živel med leti 1928 in 1933, se je pridružil skupini abstraktnih umetnikov Abstraction-Création, ki sta jo ustanovila Auguste Herbin in Georges Vantongerloo, del skupine pa je bila tudi večina velikih osebnosti abstraktnega slikarstva, kot so Naum Gabo, Vasilij Kandinski in Piet Mondrian.
Calderjeve premične skulpture je Marcel Duchamp poimenoval mobili. Prve skulpture si lahko premaknil z roko ali so jih poganjali majhni električni motorji, po letu 1932 pa je ustvarjal večinoma objekte, ki so jih v gibanje spravili le zračni tokovi.
Gibanje v umetnosti
S svojimi migalicami je Calder predrugačil pogled na kiparstvo kot ustvarjanje trdnih objektov z določeno maso in težo. Njegovi mobilni objekti namreč delujejo lahkotno in zračno, so viseči (ali s stropa ali talnega stojala) in gibajoči se, hkrati pa mnogo njih lovi občutljivo ravnovesje oblike in barve. Jean-Paul Sartre jih je opisal kot lirične invencije, tehnične, skorajda matematične kombinacije in izmikajoče se simbole narave.
V prvi polovici 20. stoletja je bilo raziskovanje možnosti, ki jih v umetnost vnaša gibanje, priljubljeno tako z vidika raziskovanja časa kot s porastom strojev in tehnologije modernega sveta. Veliko pogostejšemu mehanično sproženemu gibanju kinetične umetnosti je Calder sopostavil raziskovanje naravnega zračnega gibanja v mobilih. S svojimi dinamičnimi deli je oživil avantgardno fascinacijo z gibanjem in skulpturo ponesel v četrto dimenzijo.