V londonski Kraljevi festivalni dvorani je vrata odprla razstava Dogodivščine v Mumindolu, ki predstavlja finsko avtorico Tove Jansson in pravljične like, s katerimi se je vpisala v zgodovino književnosti. Mumini, ki spominjajo na pomanjšane nilske konje z belimi krznenimi kožuščki ter velikim gobčkom in repom, danes sodijo v klasiko otroške in mladinske književnosti.

Prva obsežnejša razstava v Veliki Britaniji, posvečena Tove Jansonn in muminom, obiskovalca z oživitvijo prizorišč iz knjig popelje skozi zgodbe o muminih. Postavitev vključuje več kot 40 originalnih risb ter drugo arhivsko gradivo.

Alegorične pripovednike o skrivni ljubezni in trpljenju med vojno
Kot je povedala avtoričina nečakinja Sophia Jansson, je Tove Jansson v svoje zgodbe vtkala "dramatičnost" resničnega življenja. Poudarila je, da so njene knjige vredne branja ne le zaradi tega, kar je vidno na prvi pogled, ampak tudi zaradi vsega, kar je povedanega med vrsticami.

To po njenih besedah dokazujeta že lika Tamslana in Živslana, ki govorita neobičajen jezik in naokoli prenašata skrivnostni kovček z bleščečim rubinom. Za njima se skrivata Tove Jansson in Vivica Bandler, s katero je imela avtorica ljubezensko razmerje. Ker je morala njuna ljubezen v tistih časih ostati skrita, je bila kot rubin, skrita v kovčku.

Prva knjiga o muminih je izšla po koncu druge svetovne vojne. Tove Jansson je v njej bralcem ponudila svet strpnosti in sreče, pobeg iz tegob stvarnosti. "To je svet, ki ga še vedno potrebujemo," je dejala Sophia Jansson in dodala: "Le poglejte, kaj se dogaja. To polarizacijo bogastva in mnenj v današnjem svetu. Res je pomembno, da imamo takšne knjige."

Vrnitev k vrednotam bukolične idile
Po njenih besedah človek najde uteho v svetu, ki je drugačen in poudarja vrednote, kot so spoštovanje do sočloveka in do narave. In prav zaradi poudarjanja teh vrednost so knjige o muminih po njenem prepričanju še danes aktualne. Razstava bo na ogled do 23. aprila.

Pisateljica in ilustratorka Tove Jansson (1914-2001) se je rodila v Helsinkih kot pripadnica švedske manjšine. Prvi mumin se je pojavil v reviji Garm leta 1943, prva knjiga o muminih pa je izšla leta 1945.

Pri risanju muminov se ji je kmalu pridružil brat Lars, s katerim sta izdala deset zvezkov stripov. Glavnino življenja je z življenjsko sopotnico, finsko grafičarko Tuulikki Pietilä, živela v poletni hiški na otočku Pellinge, kjer so nastale vse knjige o muminih.