Sejem Frieze med stotimi prijavljenimi vsako leto izbere in podpre šest projektov, ki so po navadi precej drzne ideje. Letos je med njimi tudi
Sejem Frieze med stotimi prijavljenimi vsako leto izbere in podpre šest projektov, ki so po navadi precej drzne ideje. Letos je med njimi tudi "protislovna juha". Foto: Green Tea Gallery
Katalog je oglaševal strupeno zeleno čorbo, v resnici pa je juha videti veliko bolj užitno. Foto: Green Tea Gallery
Umetnika sta za kuhanje juhe zadolžila kar - svojo mamo. Foto: Vine

Obiskovalce sejma je juha, tako vsaj poroča The Independent, navdušila: zdi se, da nikogar pretirano ne skrbi potencialna radioaktivnost redkve, iz katere je skuhana. Juha, ki so jo zadnje štiri dni obiskovalcem festivala delili brezplačno, je v resnici jedro inštalacije Does This Soup Taste Ambivalent? (Ima ta juha protisloven okus?) japonskih konceptualnih umetnikov United Brothers; tandem je namreč doma prav iz prefekture Fukušima, ki sta jo prizadela cunami in jedrska nesreča.

Umetnika - in brata - sta v London pripeljala svojo mamo, ki je na licu mesta kuhala juho iz redkve daikon, ki raste v neposredni bližini jedrske elektrarne, iz katere so po naravni katastrofi iztekali toksični odpadki. Kljub teoretičnim zagotovilom, da je zelenjava zdravju popolnoma neškodljiva, umetnika obiskovalcem v jušniku ponujata "konceptualno možnost", da je v resnici strupena.

Ste pripravljeni solidarnost tudi dokazati?
United Brothers izhajata iz predpostavke, da hrana "simbolizira gostoljubje, deljenje in človečnost", ter da zato posameznik, ki sprejme ponujen obrok, tako izkazuje svojo solidarnost z žrtvami katastrofe v Fukušimi. Zanimalo ju je, ali bi bili ljudje, ki živijo na drugem koncu sveta, pripravljeni v imenu take geste potencialno tvegati svoje zdravje.

"To je eden tistih projektov, za katere ne veš, ali bo okrog njih neznanska gneča ali pa se jim nihče ne bo hotel niti približati," je pred odprtjem sejma razmišljal njegov direktor Matthew Slotover.

Če si upajo drugi ...
Ampak obiskovalci začasne razstave v Regent Parku so očitno pogumne sorte. "Preden sem juho prvič poskusil, sem malo pogledal okoli, če jo je še kdo drug," je za The Independent priznal britanski kurator Robert Dingle. "Ko sem videl, da drugi v njej uživajo, sem sklenil, da jo bom poskusil." Juha je, tako pravi, "absolutno slastna", v resnici pa nekakšne rjavkasto-rdeče barve in ne strupeno zelena, kakršno je oglaševal festivalski katalog. "Zaupam festivalu, ki zagotavlja, da je juha varna. Če mi začnejo rasti kake dodatne okončine, bom pa sporočil."

V imenu raziskave se je odločila tvegati tudi Guardianova kolumnistka, ki je nato na kraju samem razočarano ugotovila, da je za tisti dan juhe že zmanjkalo. Ko se je nato nekako dokopala do skodelice, ji je bil okus tako všeč, da je vso spila na en mah. "V času, ko gre tole v tisk, še nisem mrtva," piše.

Zgolj "konceptualna" nevarnost
V resnici sta brata (Ei in Tamu Arakava) poskrbela, da so uporabljene redkve neoporečne; blagoslov jim je dala tudi japonska kmetijska zveza.

12. letni sejem umetnosti Frieze je sicer danes v Londonu zaprl svoja vrata; na njem je sodelovalo 120 galerij sodobne umetnosti. V spodnji galeriji si lahko ogledate še nekatere druge predstavljene inštalacije. Morda najbolj oblegana je bila "stojnica" galerije Hauser & Wirth, kjer je razstavljal Turnerjev nagrajenec Mark Wallinger. Njegov koncept je bila rekonstrukcija londonske pisarne Sigmunda Freuda.