Muzej razstavlja Houdinijeve lisice in druge rekvizite za nastope, številne zasebne fotografije in tudi Sveto pismo iz leta 1883, ki je bilo last njegove družine. Foto: Reuters
Muzej razstavlja Houdinijeve lisice in druge rekvizite za nastope, številne zasebne fotografije in tudi Sveto pismo iz leta 1883, ki je bilo last njegove družine. Foto: Reuters
Houdinijeva hiša
Obiskovalce letos odprtega muzeja v Budimpešti izmenično zabava šest gostujočih čarodejev. Foto: Reuters

Houdinijeva hiša, novi muzej v starem mestnem jedru Budimpešte, je v prvi vrsti posvečen madžarskim koreninam velikega iluzionista. So pa zgodovinarji izsledili tudi celo vrsto dokumentov in osebnih predmetov, ki osvetljujejo Houdinijevo enigmo.

"Seveda je bil največji mojster pobegov, kar jih je kdaj živelo ... Mislim, da je bila njegova skrivnost madžarsko poreklo, odraščanje v revni judovski družini, ki je morala pobegniti iz Madžarske," pravi ustanovitelj muzeja David Merlini. "To je bil njegov prvi veliki trik: pobeg v Ameriko na lovu za boljšim življenjem."

38-letni Merlini se tudi sam poklicno ukvarja z iluzijami: bil je celo svetovalec oskarjevca Adriena Brodyja, ki je leta 2014 nastopil v miniseriji o Houdiniju. Z muzejem se je hotel pokloniti Eriku Weiszu - tako je bilo Houdiniju v resnici ime - ki se je leta 1874 rodil v revni družini v madžarski prestolnici. Štiri leta kasneje so se skupaj preselili v ZDA.

Ko se je začel ukvarjati z iluzijami, je Erik svoje odrsko ime izbral kot poklon francoskemu čarovniku Jeanu Eugenu Robertu-Houdinu. Postopoma se je uveljavil kot največji mojster izginotij svojega časa, umrl pa je leta 1926, za posledicami razlitega slepiča.

Muzej razstavlja Houdinijeve lisice in druge rekvizite za nastope, številne zasebne fotografije in tudi Sveto pismo iz leta 1883, ki je bilo last njegove družine. "V vsakem od nas je delček Houdinija," je prepričan Merlini. "Vsak med nami ima kako skrivno željo, ki samo čaka, da se uresniči."