V spodnjih prostorih Moderne galerije se lahko nocoj ob 20.00 udeležite tako odprtja razstave kot tudi projekcije videa o tehnologiji nastajanja in reševanju Stupičevih umetnin. Razstava se bo sklenila skupaj z retrospektivo nad njo, in sicer 18. maja.

Projekt je plod sodelovanja oddelka za konserviranje in restavriranje Moderne galerije, oddelka za restavratorstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, Restavratorskega centra in Narodne galerije v Ljubljani.

Do sodelovanja je prišlo ob pripravah na retrospektivo Stupice, ki so jo v Moderni galeriji pripravili ob 100. obletnici slikarjevega rojstva. Na oddelku za konserviranje in restavriranje Moderne galerije so pregledali, popisali in restavrirali več kot 150 Stupičevih del. Ker je reševanje umetnikovih slik zahtevalo poglobljeno raziskovalno delo, so k projektu pritegnili širšo ekipo.

Premišljena gradnja platen
Gabrijel Stupica je svoje slike gradil počasi in premišljeno ter nenehno iskal meje še mogočega. Občudovati je mogoče bogastvo različnih načinov nanašanja podloge, ki jo je modeliral, strgal, graviral, porisal ali poslikal, kmalu pa je podlogam dodal še druge materiale. Ustvarjal je teksture s peskom, kamenčki, vrvicami in drugimi predmeti. Ena njegovih največjih skrivnosti je videz kolaža, ki ni kolaž: zmodelirana rožica, odtisnjena čipka, naslikan star časopisni izrezek z vsemi detajli, ki ustvarjajo optično prevaro.

Vsaka restavracija je le približek
Izvirne Stupičeve tehnologije, kot so zapisali v galeriji, ni mogoče ponoviti, s preizkušanji se ji je mogoče le približati. Mogoči so načini prerisovanja z različnimi pisali, rahla odtiskovanja besedil skozi spodaj prebarvan ali premazan časopisni papir v mokro podlogo, gravure ali monotipije s pomočjo kemikalij.

Proti koncu svojega ustvarjalnega obdobja je umetnik že nakazal razkroj materije, ki ga je ponazoril z obstojnimi razpokami, ustvarjenimi z izsiljenim prehitrim sušenjem točno določenih površin slikovnih plasti.

Raziskave so delno razkrile način dela umetnika, čigar ustvarjanje je pomenilo nenehno preizkušanje in iskanje meja tehnoloških možnosti. Marsikatera nova slika je bila nadaljevanje prejšnje. S študijami detajlov nekaterih Stupičevih slik so restavratorji zato poskušali ponoviti nekaj njegovih največkrat uporabljenih tehnoloških rešitev in se s tem približati umetnikovemu razmišljanju in ustvarjanju. Video nazorno prikazuje potek in izsledke njihovega dela.

"Slikanje je moj način življenja. Zame je to edini možni odziv na vse, kar me tako ali drugače prizadene"
Gabrijel Stupica se je rodil 21. marca 1913 v Dražgošah. Na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu je dve leti študiral risanje in tri leta slikarstvo. Bil je ustanovitelj Grupe 69. Med letoma 1946 in 1977 je bil redni profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za svoje delo je prejel vrsto nagrad, med njimi leta 1981 Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Umrl je 19. decembra 1990 v Ljubljani.

Stupičeva retrospektiva v Moderni galeriji združuje 130 slik ter 170 risb, gvašev, temper in akvarelov na papirju.