Pod naslovom Je to bidermajer? - Amerling, Waldmüller in drugi so na ogled postavili predvsem slikarska dela (te dopolnjuje tudi nekaj pohištva) iz obdobja med letoma 1830 in 1860. Časovno torej izbor sovpada z začetki bidermajerja,

vendar ga po drugi strani tudi že presega. Poleg tega ob klasična bidermajerska dela postavlja tudi nekaj takšnih, ki so sicer nastala v času njegova razcveta, vendar pa se slogovno od njega odmikajo. S takšno postavitvijo želi kustostinja Sabine Grabner predvsem načeti vprašanje rabe oznake bidermajersko slikarstvo in to, kaj kot bidermajersko umetnost razume javnost. S postavitvijo opozarja na neodvisen razvoj slikarstva, ki ga ni mogoče preprosto popredalčkati pod umetnostni slog bidermajer.

"Belvedere hrani eno najizjemnejših umetnostnih zbirk 19. stoletja, vključno z nekaj mojstrovinami. Zato sem si želela pogled na to dobo umetnostne zgodovine iz drugačnega zornega kota," ob razstavi razmišlja direktorica muzeja Agnes Husslein-Arco. Kot nadaljuje, pričujoča razstava predstavlja zato obdobje med letoma 1830 in 1860 v novi luči, ki spodbuja, da se začne oznako bidermajer v slikarstvu previdneje uporabljati. "Veliki dosežki umetnikov, ki jih izvorno označujemo kot predstavnike bidermajerske dobe, se nadaljujejo tudi dolgo po koncu tega obdobja," dodaja.

Razcvet slikarstva
Bidermajer, ki navsezadnje ni zaznamoval le slikarske umetnosti, ampak morda še bolj pohištvo, keramiko in druge drobne izdelke, se je razplamtel v času, ko je po politični restavraciji absolutizma bogata buržoazija še vedno ohranila ugled, izključena pa je bila iz vseh državnih uprav. Od vsakodnevnih tegob in nestabilne politične stvarnosti se je umaknila v zasebnost družinskega okolja, se prepustila sproščenemu druženju, obiskom narave, parkov, gledališč itd. Tudi slikarstvo je v tem obdobju doživelo svojevrsten razcvet. Historične in mitološke prizore je izpodrinil žanr, prizori kmečkega in meščanskega življenja, idilični pogledi v naravo, šarmantni meščanski portreti in šopki cvetlic. Veliko pozornosti je posvečene detajlom, predvsem pri žanru pa se pojavlja tudi družbena kritika v duhu moralističnih poudarkov holandskega slikarstva 16. stoletja.

Razstavljena dela iz tridesetih let 19. stoletja pričajo o visokem standardu slikarstva v Avstriji in še posebej na Dunaju v tistem času. Novi vrhunec je umetnost dosegla v petdesetih letih 19. stoletja, ko so se dokončno uveljavile vse inovacije v slikarskem slogu in kompoziciji.

V ospredju so dela s profano vsebino, razstavljene slike, ki prikazujejo vsakdanje življenje: portreti, krajine in žanrski prizori. Poudarek je na Dunaju, posebno mesto pa imajo na razstavi dela Ferdinanda Georga Waldmüllerja. Prav pri enem najvidnejših avstrijskih predstavnikov bidermajerskega slikarstva se namreč pogosto "spregleda" dejstvo, da je umetnik svoja najbolj znana dela ustvaril po letu 1848. Ob njegovih delih so na ogled slike, ki so nastale v drugih umetnostnih centrih tistega časa in ki osvetlijo vzporednice in medsebojne vplive.

Del postavitve je posvečen oblikovanju interierja, zlasti pohištva, ki je v tistem času prav tako doživelo velik razvoj. Razstava bo odprta do 12. februarja.