Med knjigami prevladujejo prevodi v hrvaški, makedonski in srbski jezik, veliko je tudi prevodov v angleški in druge evropske jezike, najdejo pa se prav tako prevodi v bolj eksotične jezike, kot sta bengalski in etiopski. V vitrinah Plečnikovega hodnika bodo na ogled do 17. septembra.

Po besedah soavtorja razstave Sama Kristana iz NUK-a jim Trubarjev sklad, s katerim so podpisali pogodbo leta 1998, od vsake prevedene knjige, ki izide z njihovo pomočjo, odstopi po tri izvode. Eden gre v arhiv, drugi v čitalnico, tretji pa je namenjen za izposojo. Večina knjig je na voljo vsaj v čitalnici, če že ne za izposojo. Sodelovanje je zanje zelo pomembno, saj sami nimajo pregleda nad izidi knjig v tujini, je poudaril Kristan, ki je razstavo postavil z Ireno Sešek.

Na odprtju razstave so zbrane nagovorili koordinatorka Trubarjevega sklada Tanja Petrič. Odlomke iz svojih del pa je brala pisateljica Mojca Kumerdej.

Najbolj prevajan je Drago Jančar
Doslej je s pomočjo Trubarjevega sklada, ki je bil ustanovljen leta 1992, izšlo več kot 600 prevodov. Sklad podpira predvsem prevode sodobnih slovenskih uveljavljenih pisateljev in pesnikov. Z največ prevodi se v zadnjih petih letih lahko pohvali Drago Jančar, sledi Evald Flisar, veliko prevodov imajo tudi Aleš Šteger, Brane Mozetič, Andrej Blatnik, Suzana Tratnik, Boris Pahor, Boris A. Novak, Feri Lainšček ter pokojna Aleš Debeljak in Tomaž Šalamun.

Trubarjev sklad je skupna akcija Društva slovenskih pisateljev, Slovenskega centra PEN in Centra za slovensko književnost. Njegov namen je podpora izdajanju slovenske literature v prevodih.