Pravzaprav je celo zaželeno, da se obiskovalci sprehodijo skozi inštalacijo 30-letne umetnice Rešme Čhibe, ki svoj projekt opisuje kot odziv na nekdanji simbol zatiranja. Medtem ko so v njej ljudje, iz škrlatnih žametnih zidov vagine odmevajo posneti kriki in smeh. "Yoni" - to je v sanskrtu beseda za vulvo - je okrog gobastega, jeziku podobnega vhoda obdana z imitacijo sramnih dlak iz steklene volne.

Smeh kot upor
"Kričeča vagina znotraj prostora, ki je nekoč zapiral in zadrževal ženske. Gre za upor proti prostoru, za posmeh prostoru," je umetničina interpretacija lastne stvaritve. Zgodovina zapora v Braamfonteinu, osrednji četrti Johannesburga, sega v leto 1892; v letih 1958 in 1976 je bila zaradi svojega boja proti apartheidu za njegovimi zidovi zaprta tudi Winnie Mandela.

Ženske vzgajajo s sramom
Inštalacija The Two Talking Yonis je obenem tudi upor proti globoko vsajenim patriarhalnim vzorcem vedenja in tabujem. "Moških ne slišiš pogosto govoriti o svojih intimnih predelih na način, ki bi izražal sram ali gnus," opozarja Čhibova. "In že to pove ogromno o tem, s kakšno percepcijo svojih teles smo bile vzgojene; tukaj sem poskušala vzpostaviti prostor, ki bi ženskam vračal moč." Idejo za svoje ustvarjanje je dobila pri liku hindujske boginje Kali, ki pooseblja upornost.

Obenem skuša projekt v državi, kjer vsako leto prijavijo 65 tisoč napadov na dekleta in ženske, spodbujati spoštovanje do žensk, kar je ponazorjeno s tem, da si morajo obiskovalci pred vstopom sezuti čevlje. "V osnovi jo spoštuješ, spreminjaš v svet, božanski prostor." Čeprav umetnica, tako pravi, "inštalacije definitivno ni ustvarila zato, da bi bila kontroverzna", je njena vagina izzvala precej močne odzive. (Čhibova je po lastnih besedah sicer "šokirana" nad jezo in kritikami, ki so jih izrekli hindujci; številni v njenem delu vidijo bogokletstvo.)

Še vedno tabu
24-letna Benathi Mangqaaleza, varnostnica na razstavi (v stavbi, v kateri ima sedež tudi okrajno sodišče), je za tiskovno agencijo AFP komentirala: "Odraščala sem na podeželju, kjer so nas učili, da ne smemo razkazovati svojih teles, niti stegen, kaj šele vagine. Mislim, da so šli tukaj predaleč in da je to pornografija."

Drugačnega mnenja je Kubi Rama, vodja aktivistične skupine Gender Links, ki se bori za enakost med spoloma v Afriki: "Razstava zasebno seli v javno sfero; žensko telo ni nujno samo zasebna stvar."