Z Valvasorjevimi mednarodnimi grafičnimi dnevi želijo v Valvasorjevem središču na gradu Bogenšperk opozoriti na pomembne začetke grafične dejavnosti na Slovenskem, pa tudi na pomembno in bogato umetniško ustvarjanje na tem področju danes.
Valvasorjeva grafična delavnica je bila prva na Slovenskem, v njej pa so nastali skoraj vsi bakrorezi, ki so odtisnjeni v njegovih za Slovence še kako pomembnih delih, tudi v Slavi vojvodine Kranjske, je poročala Karmen Štrancar Rajevec v 2. jutranji kroniki.
Prva grafična delavnica na slovenskih tleh
"Po 326 letih bo zopet oživela Valvasorjeva grafična delavnica, ki je bila prva te vrste na slovenskih tleh. Janez Vajkard Valvasor jo je ustanovil prav tu v gradu Bogenšperk in na lastne stroške vzdrževal bakrorez, vse tiskarje in risarje," je povedala direktorica javnega zavoda Bogenšperk Joži Vovk.
Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) je prvi grafični zavod z bakroreznico in tiskarno za bakroreze na Slovenskem ustanovil 12. aprila 1678. Danes je na gradu na ogled Valvasorjeva delovna soba, kjer je napisal večino svojih del, original knjige Slava vojvodine Kranjske iz leta 1689 v štirih izvodih, ki skupaj obsega 3.532 strani, ter med drugim originalna Valvasorjeva Popolna topografija stare in sodobne nadvojvodine Koroške iz leta 1688 ter nekatere faksimilirane izdaje njegovih del, vključno z grafično zbirko Iconotheca Valvasoriana v 18 zvezkih velikega formata.
Nova grafična zbirka kot odraz današnjega časa
Z Valvasorjevimi mednarodnimi grafičnimi dnevi na Bogenšperku nastaja nova grafična zbirka. Med 5. in 10. julijem bodo gostili šest grafičnih umetnikov iz Slovenije in Hrvaške. Ustvarjali bodo v klasičnih grafičnih tehnikih, prvi odtisi nastalih del pa bodo ostali v grafični zbirki Bogenšperka, je povedala Vovkova. S tem nastaja nova grafična zbirka na gradu Bogenšperk, ki bo odraz današnjega časa in umetniškega ustvarjanja na tem področju.
Valvasorjeve mednarodne grafične dneve letos drugič zapored organizira javni zavod Bogenšperk v sodelovanju s Tehniškim muzejem Slovenije, galerijo Božidarja Jakca iz Kostanjevice na Krki ter slikarjem in grafikom Jankom Oračem.