Fotografija je bila v Santiagu de Chile posneta 5. marca letos: na zadnji dan, ko je bila v čilski prestolnici na ogled velika razstava umetnikovih najslavnejših del. Na fotografiji so ljudje, ki potrpežljivo čakajo na vstop. Foto: AP
Fotografija je bila v Santiagu de Chile posneta 5. marca letos: na zadnji dan, ko je bila v čilski prestolnici na ogled velika razstava umetnikovih najslavnejših del. Na fotografiji so ljudje, ki potrpežljivo čakajo na vstop. Foto: AP
Olga Picasso
V Picassov muzeju v Parizu poleti vabi razstava Olga Picasso. Posvečena je letom, ki jih je španski umetnik Pablo Picasso preživel s svojo prvo ženo, Olgo Kokolovo, primabalerino ruskega baleta. Postavitev združuje slike, risbe, rokopise in fotografije, odprta pa bo še do 3. septembra. Foto: Picassov muzej
Slikar, grafik in kipar Pablo Picasso (1881-1973) velja za enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja. Skupaj z Georgesom Braqueom je bil začetnik kubizma in njegov glavni predstavnik. Rodil se je v Malagi, študiral v Barceloni in Madridu. Od leta 1904 je živel in delal v Parizu. Po drugi svetovni vojni se je preselil v Vallavis na Azurni obali, kjer se je med drugim začel posvečati keramiki. Vsako leto je v kraju priredil od dve do tri razstave. Umrl je v Mouginsu. Foto: EPA

Picasso velja za enega najustvarjalnejših umetnikov 20. stoletja: poznavalci ocenjujejo, da je slikar v več kot 60 letih izdelal do 20.000 slik in risb. Ob tem niti ne štejemo keramik, grafik, kolažev in skulptur. Toda trenutne picassomanije ni mogoče pojasniti zgolj z umetnikovo neutrudno slo po ustvarjanju.

Po mnenju Bernarda Ruiza-Picassa, vnuka Pabla in njegove prve žene Olge, gre enega izmed vzrokov iskati v Picassovi univerzalnosti. Picasso danes pripada vsemu svetu, je pojasnil umetnostni poznavalec. Umetnik naj bi bil instrument, s katerim lahko razumemo večino zgodovine umetnosti v 20. stoletju.

Bernard Ruiz-Picasso je eden izmed pobudnikov odprtja Picassovega muzeja v španskem mestu Malaga, ki v mondenem letovišču deluje od leta 2003. Tam se je njegov ded rodil 25. oktobra 1881. Ruiz-Picasso je galerist in kustos, sodeloval je pri razstavi del z naslovom Olga Picasso, ki so jo marca odprli v Picassovem pariškem muzeju.


Okoli 350 eksponatov prikazuje razgibano ljubezensko zgodbo med mojstrom in Olgo, ki je bila Picassu vir navdiha za številne kompozicije matere z otrokom. Hkrati odslikavajo Picassovo upodabljanje, ki se je začelo na tradicionalen način, končalo pa s kubizmom. Vmes sta njegovo modro in rožnato obdobje.

Opus, ki se nenehno obnavlja
V očeh direktorja Picassovega pariškega muzeja Picasso uteleša umetnost, ki ves čas dopušča nove perspektive. Njegovo delo se nenehno obnavlja, je Laurent Le Bon pojasnil večno novo zanimanje za slikarja in kiparja. Le Bon je ključno prispeval k trenutni picassomaniji. Projekt Picasso-Sredozemlje, ki ga bo med pomladjo 2017 in 2019 v osmih državah izvedlo 60 ustanov, med drugim v Italiji, Španiji, Grčiji in Maroku, je bil njegova ideja. Na seznamu s Picassom vodi Francija z več kot 35 muzeji in kulturnimi institucijami.

Slike, od katerih se ni bil pripravljen ločiti
"Picasso de Picasso" v Fundaciji Helene & Edouard Leclerc sodi med razstave, ki so nastale neodvisno od projekta direktorja Picassovega pariškega muzeja. Muzej iz Bretanje v bližini Bresta razstavlja več kot 200 del. Posebnost del, ki bodo na ogled do 1. novembra: Picasso jih je vse življenje hranil pri sebi, v različnih ateljejih. Po umetnikov smrti so delno prešla v dediščino Jacqueline, Picassove druge in zadnje žene.


Drugačno razlago, zakaj je Picasso neizčrpna tema razstav, nudi Emmanuel Guigon, direktor Picassovega muzeja iz Barcelone. Po mnenju Francoza ne bo umetnik nikoli v nevarnosti, da bi se ga občinstvo naveličalo. Kajti Picasso naj bi bil genij. "Gre za enega izmed ustanoviteljev kubizma, enega največjih keramikov 20. stoletja, pomembnega grafika in kiparja," je pojasnil Guigon.

Konec oktobra bo sam odprl razstavo, ki tematizira Picassa in Barcelono. Katalonska prestolnica, v kateri je Picasso študiral umetnost, je bila zanj vir navdiha za eno njegovih najslavnejših slik, Avignonske gospodične, prostitutk na rue d'Avignon.