Munch je bil v svojih grafikah pogosto še ostrejši kot v svojih slikah. V njih mu je uspelo še posebej močno zgostiti osrednje teme v njegovem ustvarjanju - ljubezen, bolečino, smrt, strast, osamljenost in žalost.
Ob 150. obletnici rojstva norveškega slikarja Edvarda Muncha bodo 150 umetnikovih grafik, ki so jih za to priložnost posodili zasebni zbiratelji, razstavili v Zürichu, v razstavišču Kunsthaus, kjer bo razstava na ogled do 12. januarja prihodnje leto.
Munchev razvoj: od slabotne suhe igle do drzne litografije
Vključuje vse od njegove prve suhe igle iz leta 1894 do zadnje litografije, ki jo je ustvaril tik pred smrtjo. Tako lahko opazujemo razvoj umetnika, od prve slabotne suhe igle do drzne litografije s svetlordečo mejo in modrimi vrtinci nad ženske glavo. Na razstavi je, denimo, mogoče videti motive, kot so vampir, Marija, deklica na mostu in avtoportret, dela pa so razdeljena v tematske sklope, kot so "strah", "melanholija", "vampir", "poljub".
Prek več odtisov spoznavamo način dela
Mnoge grafike so predstavljene v več odtisih, preko katerih je mogoče opazovati umetnikov način dela ter njegovo eksperimentiranje s tiskarskimi tehnikami. Norveški sokurator razstave Ben Frija je razložil, da so s tem želeli prikazati način Munchovega razmišljanja in dela. "Vidite lahko evolucijo od prvega odtisa do končne ideje," pravi Frija.
Bolezen in smrt, pa tudi ljubezen
Črno-bela litografija Krik je postavljena na stranski steni, saj niso želeli, da pozornost preusmeri z drugih, manj znanih, a pomembnih in zanimivih del. Eno od teh je Bolni otrok, pet odtisov grafike, za katero je Munch verjel, da upodablja enega najpomembnejših motivov zanj. Ta motiv je njegov spomin naseljeval po sestrini smrti zaradi tuberkuloze. Bolezen in smrt prevevata duh celotnega Munchovega dela, raziskuje pa tudi ljubezen v motivnih sklopih "privlačnost", "ločitev", "pepel" in "ljubosumje".
Sporna Madonna
Zanimiva je tudi zgodba sedmih odtisov Madonne. Ta upodablja golo žensko telo, za katerega se zdi, da lebdi, usmerjeno proti temnemu ozadju. Odtis je obkrožen z mejo, ki vsebuje spermo in zarodek. V poznem 19. stoletju sta bila naslov in vsebina litografije močno sporna in eno od variacij meje je Munch sam zamaskiral in preslikal, drugim variacijam pa je naslov skrajšal v Monna.
Najobsežnejša zbirka Muncha zunaj Norveške
Ob grafikah so na razstavi predstavljene tudi umetnikova slike iz zbirke razstavišča, ki hrani najobsežnejšo zbirko Munchovih del zunaj Norveške.
Edvard Munch (12. december 1863-23. januar 1944) je bil eden od glavnih znanilcev ekspresionizma. Pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in ozračja fin de siecla je razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.
Sprva je študiral arhitekturo v Oslu, leta 1881 pa je pri kiparju Middelthunu študiral akt. Z državno štipendijo je od leta 1889 prebival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, po živčnem zlomu pa se je vrnil na Norveško.