V Narodni galeriji bodo drevi odprli razstavo z naslovom Prebujanje lepote, ki temelji na zbirki Crowther-Oblak. Nenehno rastoča zbirka trenutno obsega stoosemdeset umetniških del in veliko pomožnega gradiva z drugih področij kulturnega udejstvovanja viktorijanskih umetnikov (neobjavljena pisma, zvezke poezije, romane, teoretske spise in ilustrirane knjige). Na razstavi si bo mogoče ogledati dela angleških umetnikov prerafaelitske bratovščine in njenega kroga.

Vse poti vodijo k Ruskinu
Na razstavi bodo na ogled risbe, akvareli, slike, tekstilne zidne obloge in reliefi angleških umetnikov prerafaelitske bratovščine in njenega kroga, njihovih naslednikov, med njimi Johna Ruskina in njegovih krajinarskih somišljenikov, dela predstavnikov drugih krajinarskih tradicij in predstavnikov klasične tradicije. Razstava se osredotoča na vlogo teoretika in kritika Ruskina v britanski likovni umetnosti viktorijanskega časa.

Razstava je razdeljena v devet tematskih sklopov, v katerih so predstavljeni dve generaciji prerafaelitov, Ruskinova doktrina in njeni krajinarski zagovorniki, klasična tradicija in nekateri akademski žanri, ki jih je viktorijansko obdobje preobrazilo s prvinami, prej pridržanimi samo za žanrsko slikarstvo.

Med umetninami velja med drugim omeniti dela prerafaelitov - kiparja Thomasa Woolnerja, predloge za slikana okna Edwarda Burne-Jonesa in Henryja Holidaya, akvarele in risbe Edwarda Holmana Hunta, sliko Samostanski čoln Arthurja Hughesa ter risbe in akvarele Johna Ruskina.

Prerafaelii: Radikalni, a ne avantgardni
Ob razstavi je izšel katalog s študijo, ki na novo opredeljuje status prerafaelitov. Avtorja Paula Crowtherja, ki z Mojco Oblak izbira dela za zbirko Crowther-Oblak, zanimajo zlasti dela, na katera je vplival Ruskin, in trajni kritiški potencial njegovih idej (in umetnikov, za katere se je zavzemal) v odnosu do sodobnih ideologij globalnega potrošništva in "kulture podjetništva".

Crowther tako ugotavlja, da prerafaelitska bratovščina ne izpolnjuje pogojev za avantgardno gibanje, temveč s svojo zahtevo po nadrobnem opazovanju narave samo radikalizira nekatere aktualne težnje 40. let 19. stoletja. S tem je prispevala k oblikovanju časovnega sloga za snovi, ki so bile pridržane za zgodovinsko slikarstvo. Podobno so John Constable, J. M. W. Turner in teoretsko Ruskin manjvredno krajino dvignili v pomemben žanr v meščanski kulturi.

"Polnejša narava" zaživi zunaj okostenelih okvirov
Prerafaelitska bratovščina se je oblikovala v Londonu pozno leta 1848 v odporu proti okostenelosti akademskih učnih metod, ki so temeljile na kopiranju Rafaelovih in njemu sorodnih del. Namesto njih so poudarjali pomembnost "polnejše narave" - pozornost do detajlov in natančnost v podajanju celovite vidne pojavnosti stvari. Ustanoviteljem Johnu Everettu Millaisu, Danteju Gabrielu Rossettiju in Williamu Holmanu Huntu so se kmalu pridružili James Collinson, kipar Thomas Woolner, Frederic George Stephens in William Michael Rossetti. Slednja sta se uveljavila tudi kot pisca o umetnosti. Od leta 1851 so bili deležni podpore kritika Ruskina.

Razstavo, ki bo odprta do 4. januarja, bo drevi odprl predsednik DZ-ja Milan Brglez.