Avtorji del so Avstrijec Ernst Fuchs, Španca Tapies Antoni in Salvador Dali, Nemec Jörg Immendorff, Brazilec Arthur Luiz Piza, Belgijec Pierre Alechinsky, jugoslovansko-francoski slikar Miodrag Đurić, nemško-francoski slikar Johnny Friedlaender, Nemec Max Uhlig, Američana Aleksander Calder in Dan Allison, Šved Bengt Lindström, madžarsko-francoski umetnik Victor Vasarely, Hrvata Miroslav Šutej in Edo Murtić, slovensko-francoski slikar Zoran Mušič ter francoski slikar Andre Masson. Foto: Likovno društvo Kranj
Avtorji del so Avstrijec Ernst Fuchs, Španca Tapies Antoni in Salvador Dali, Nemec Jörg Immendorff, Brazilec Arthur Luiz Piza, Belgijec Pierre Alechinsky, jugoslovansko-francoski slikar Miodrag Đurić, nemško-francoski slikar Johnny Friedlaender, Nemec Max Uhlig, Američana Aleksander Calder in Dan Allison, Šved Bengt Lindström, madžarsko-francoski umetnik Victor Vasarely, Hrvata Miroslav Šutej in Edo Murtić, slovensko-francoski slikar Zoran Mušič ter francoski slikar Andre Masson. Foto: Likovno društvo Kranj
Grafične podobe so nastajale v različnih tradicionalnih tehnikah umetniškega tiska. Foto: Likovno društvo Kranj

Likovno društvo Kranj, ki deluje v okviru Zveze likovnih umetnikov Slovenije, bo drevi ob 19.00 odprlo razstavo Presežki mednarodne grafike. Gre za predhodno razstavo 4. mednarodnega festivala likovnih umetnosti, ki se bo oktobra odvijal v Kranju na temo sodobne pokrajine. Tokratna razstava je zanimiva zaradi predstavitve mednarodno pomembnih avtorjev, ki so gradili smernice v likovni produkciji 20. stoletja, je ocenil predsednik umetniškega sveta Likovnega društva Kranj Klavdij Tutta.

Za razstavo so izbrali dela 17 uveljavljenih tujih grafikov, ki izstopajo po kakovosti, natančnosti in avtorski pisavi. Njihovi umetniški prispevki so vplivali na razvoj sodobne umetnosti. Zrcalijo namreč čas, v katerem so živeli in delovali, torej čas visokega modernizma in postmodernizma.

Kot pojasnjuje slikar Boge Dimovski, je produkcija izbranih avtorjev, katerih dela bodo v Kranju razstavljena prvič, bogata in raznolika v nenehnem iskanju novih idej. Grafične podobe so nastajale v različnih tradicionalnih tehnikah umetniškega tiska: barvni ali črno-beli jedkanici in akvatinti, rezervašu, litografiji, kolagrafiji, sitotisku.

Razstavljeni grafični listi pričajo o takratnih aktualnih smereh, to je nadrealizmu, informelu, neokonstruktivizmu, optični umetnosti in novi podobi. Večina avtorjev se je posvečala raziskovalno-kreativnemu, izraznemu delu iluzionistične umetnosti. Poseben izziv jim je predstavljala izrazna ikonografska raznovrstnost pripovednih vsebin in tehnološko zahtevni, a hkrati subtilni postopki razmnoževanja likovnih sporočil.

Razstava je nastala kot spodbuda za oživljanje slovenske grafične tradicije, saj je v zadnjih 25 letih zanimanje za to zvrst umetnosti zamrlo. "Zato razstavljene grafične sledi na papirju doživljamo kot nostalgično umetniško produkcijo dobre stare prakse," je dodal Dimovski.