Med dvajseterico razpel, ki so na ogled v čedadskem Narodnem muzeju, so tudi tri iz Istre, in sicer razpela iz cerkve sv. Evfemije v Gračišću, cerkve sv. Štefana v Motovunu in cerkve sv. Basa v Kopru. Več o treh istrskih plastikah bodo 17. septembra ob 20.00 predstavili v koprski cerkvi sv. Basa. Na predavanju Tri istrska razpela bodo o teh spregovorili umetnostni zgodovinar Luca Caburlloto, vodja Nadzorništva za zgodovinsko, umetnostno in etnoantropološko dediščino Furlanije - Julijske krajine in soavtor razstave v Čedadu, ter akademska slikarka Mira Ličen Krmpotić, restavratorka in specialistka za sakralno umetnost ter avtorica konservatorsko-restavratorskega posega na koprskem razpelu.
Ko se zmagoviti Križani umakne trpečemu
Če je bil do 13. stoletja razširjen bizantinski tip Križanega z zmagoslavnim, živim Kristusom na križu (Christus gloriosus), ki je z vzporedno postavljenimi nogami, pokončnim telesom in dvignjeno glavo ter odprtimi očmi simboliziral svoje zmagoslavje (nad smrtjo), se je s 13. stoletjem in širjenjem gotske estetike po Evropi širil tip trpečega Kristusa (Christus patiens), ki ima glavo že omahnjeno v smrti. V zgodnjem obdobju nastopa takšnega Križanega ohranja njegov obraz milino in otožnost, noge so še vedno vzporedno nameščene, telo pa se počasi že krivi v S držo (temu tipu pripadajo tudi omenjena tri istrska razpela). V poznejši gotiki se je s povečanim čutom za dramatizacijo in poudarjanje pasijonskega cikla trpeči vidik Kristusa potenciral. Noge so bile zdaj prekrižane zabite v les, njegovo telo in obraz pa sta se v bolečinah zvijala na križu.
Veljala tudi za čudodelna
Kipi Križanega so bili v romaniki postavljeni na korne pregrade, ob razvoju mestnih redov (frančiškanov in dominikancev) in večji želji po nagovoru "običajnih" vernikov ter posledičnem odpiranju notranjosti cerkva proti njim, pa so se spuščali s stropa nad kornim delom. Bili so pomemben del dolge kulturne tradicije lokalnih prostorov, saj so mnogokrat veljali za čudodelna.
Oglejski patriarhat je obsegal dežele od Istre do Koroške in Štajerske, od Kranjske do Veneta, od Furlanije do Trentinskega in Južne Tirolske ter Lombardije. Razstava Razpelo iz Čedada in lesena skulptura v oglejskem patriarhatu v času Peregrina II. bo v Narodnem muzeju palače Nordis na ogled do 12. oktobra.