Umetniška dela za razstavo je posodila skrbnica deleža Vasarelyeve zapuščine in njegova dobra prijateljica, glasbenica Kati Csepei. Victor Vasarely se je rodil leta 1906 v madžarskem mestu Pecs, slikarstvo pa je študiral na akademiji Muhely, ki je med drugim znana kot budimpeški Bauhaus. Prvič je samostojno razstavljal daljnega leta 1930, nato pa odšel v Pariz, kjer je sprva delal kot kreativni svetovalec v oglaševalskih agencijah. Sodeloval je pri ustanovitvi pariške Galerije Denise Rene, kjer je leta 1944 pripravil tudi svojo prvo razstavo v Franciji, je pojasnila direktorica Balassijevega inštituta, madžarskega kulturnega centra v Ljubljani, Biborka Molnar Gabor.

Na inštitutu so razstavo pripravili ob 110-letnici Vasarelyjevega rojstva, Kati Csepei, ki bedi nad deležem umetnikove zapuščine, pa je na novinarski konferenci pred odprtjem pojasnila, da je Vasarely pozneje svoje prvo slikarsko ustvarjalno obdobje označil za napačno, saj je bil mnenja, da prava umetnost ni tista, ki reproducira stvarnost, temveč tista, ki se od nje oddaljuje. Tako bodo v Ljubljani na ogled predvsem dela, ki predstavljajo Vasarelyevo glavno usmeritev - optično in kinetično umetnost. Umetnik, ki je umrl leta 1997, se je za ustvarjanje abstrakcije dokončno opredelil na začetku 50. let preteklega stoletja.

Barve v skladu z glasbeno lestvico
Barvno skalo je umetnik zreduciral na zgolj 84 barvnih kombinacij, saj je izhajal iz sedmih barv in njihovih 12 odtenkov, kar sovpada z glasbeno kromatično lestvico. Glasbenica Kati Csepei je z možem, ki je tudi glasbenik, na Vasarelyevih razstavah pogosto zaigrala. Najljubši mu je bil džez, saj ponuja veliko improvizacije, je razkrila Csepeijeva.

V kinetični umetnosti je Vasarely uporabljal geometrijske oblike in linije, in sicer krogi, kvadrati in elipse dajejo njegovim delom globino in gibanje. Umetnik je svojo vizijo estetike utemeljil na prepričanju, da tehnologija radikalno spreminja naš svet, še posebej tedaj, ko ga želimo dojeti intuitivno, z intelektualno globino in energijo, so zapisali ob razstavi.

Ustvaril logotip avtomobilske znamke Renault
Vasarely si je svoje ustvarjanje želel spojiti tudi z arhitekturo. Na fakulteti za znanosti v Parizu je denimo ustvaril srce iz lakiranega aluminija, v univerzitetnem predelu Caracasa pa mural v spomin ruskega slikarja Kazimirja Maleviča. Tudi eno izmed na ljubljanski razstavi predstavljenih del je navdihnil prav Malevič. Vasarely je sicer tudi avtor modernega logotipa znamke Renault.

Molnar Gaborjeva je še poudarila, da madžarsko družbo na splošno zaznamujejo navdušenje nad matematiko, geometrijskimi oblikami in hologrami. Razstava je eden izmed dveh dogodkov, ki jih na inštitutu pripravljajo ob svetovnem dnevu znanosti. V soboto in nedeljo se bodo z mednarodnim prvenstvom v reševanju Rubikove kocke poklonili tudi madžarskemu izumitelju, profesorju in kiparju Ernoju Rubiku.