Po svetu je sicer 'raztresenih' še veliko izvorno grških umetnin in drugih arheoloških predmetov, vendar ostajajo osrednji predmet grške terjatve prav kipi v lasti Britanskega muzeja. Foto: EPA
Po svetu je sicer 'raztresenih' še veliko izvorno grških umetnin in drugih arheoloških predmetov, vendar ostajajo osrednji predmet grške terjatve prav kipi v lasti Britanskega muzeja. Foto: EPA
Partenon
T. i. Elginovi marmorni kipi so prvotno krasili Partenon in druge stavbe atenske Akropole, Britanci pa so jih na Otok odpeljali, potem ko je takratnemu britanskemu veleposlaniku Thomasu Bruceu od otomanske oblasti uspelo dobiti dovoljenje za prisvojitev dragocenih kipov. Foto: EPA
Partenon
Britanski muzej si bo za napovedano razstavo več eksponatov izposodil od tujih muzejev, ali bo med temi tudi atenski, pa ne želijo razkriti. Foto: EPA
Britanski muzej
Britanski muzej je v letu 2013 beležil rekordnih 6,7 milijona obiskovalcev. Foto: EPA

Muzej, ki je imel še eno leto zapored rekordni obisk - lani ga je obiskalo 6,7 milijona ljudi, s čimer ni le največja britanska atrakcija, ampak tudi drugi najbolj obiskani muzej sveta -, je za prihodnjo pomlad napovedal veliko razstavo človeške figure v grškem kiparstvu. Postavitev si je težko predstavljati brez pomembnih eksponatov stalne zbirke, znamenitih reliefov iz atenskega Partenona, ki so še vedno predmet grenkega spora med Veliko Britanijo in Grčijo.
Tovor, ki že dvesto let deli javnost
Antično plastiko s sijajnimi podobami nimf, glasbenikov in mitoloških bitij je v zgodnjem 19. stoletju dal s stavb atenske Akropole s kontroverzno pridobljenim dovoljenjem otomanskih oblasti odstraniti elginski grof in tedanji britanski veleposlanik Thomas Bruce. Odstranjevanje kiparskega okrasja iz Partenona, Propilej in Erehtejona je potekalo med letoma 1801 in 1812, znamenite spomenike pa so z ladjami pošiljali naravnost na Britansko otočje. Antični tovor je že tedaj razdelil britansko javnost na tiste, ki so ga pozdravljali, in tiste, ki so ga označili za vandalizem. Po burnem diskurzu je britanska vlada dele ene največjih arhitekturnih in kiparskih stvaritev antičnega sveta vendarle odkupila in jih razstavila v Britanskem muzeju.
Poleg Britanskega muzeja imajo del kiparskega okrasa z Akropole v svojih zbirkah tudi Louvre in Vatikanski muzeji. V Akropolskem muzeju v Atenah so se morali tako ob slovesnem odprtju pred petimi leti zadovoljiti z nemalo kopijami monumentalnega friza 2.500 let starega templja.
Varuh zapuščine Clooney in vprašanje transporta
Da bi se umetnine spodobilo vrniti Atenam, je med predstavljanjem svojega filma Varuhi zapuščine spomnil tudi George Clooney, vendar nekateri opozarjajo, da je vprašanje vračanja vendarle večplastno. Ob etični in pravni nespornosti zahteve je treba v ozir vzeti, kakšne posledice bi lahko imel tehnično zahteven transport kipov.
Grčija je neomajna in vztraja, da bi morali biti po vsem svetu razneseni deli Akropole spet združeni na enem mestu, saj bi le tako ljudje razumeli veličino atenske civilizacije. V Britanskem muzeju na očitke in grške zahteve odgovarjajo, da so marmorne skulpture neločljiv del njihove zbirke in dostopne obiskovalcem z vsega sveta.
Direktor muzeja Neil MacGregor je po poročanju Guardiana napovedal, da bo razstava vključevala nekaj ključnih del, ki si jih bodo za to priložnost izposodili od tujih muzejev, ni pa želel odgovoriti na vprašanje, ali se bodo za razstavne eksponate obrnili tudi na Grčijo.