Janez Korošin: Zveza (1974) Foto: Cankarjev dom
Janez Korošin: Zveza (1974) Foto: Cankarjev dom

Ob portretih, ki so pogosto v središču njegove pozornosti, s svojim objektivom sledi obrobnim dogodkom iz predmestnega in vaškega življenja, tudi pogrebom, praznikom in veselicam.

Nina Pirnat Spahić v predgovoru razstavnega kataloga

Dela, ki so na ogled, sledijo vsem glavnim tematskim usmeritvam, ki se jim je avtor posvečal. Korpus fotografij na razstavi se najprej deli na figuralne prizore in tiste brez človeške podobe, ki obsegajo zlasti krajinsko fotografijo - po kateri je Korošin tudi sicer najbolj prepoznaven.

Pri krajinski fotografiji je še posebej opazno avtorjevo iskanje novih likovnih prijemov, novih vizualnih odločitev. Poleg različnih, premišljeno kadriranih krajinskih motivov izstopajo zlasti posnetki opuščenih industrijskih objektov. Po besedah Damirja Globočnika, ki je fotografije za razstavo izbral skupaj z Nino Pirnat Spahić, ki pa je tudi avtorica predgovora razstavnega kataloga, Korošinov opus spada v sam vrh dosežkov slovenske fotografije zadnjega pol stoletja.

Privlačnost dramatičnega in tesnobnega
Korošin se je s tehnično platjo fotografije spoznal kot član fotoklubov, njegov samostojni fotografski izraz pa se je začel oblikovati v 60. letih. Danes sodi v najstarejšo generacijo slovenskih fotografov. V strokovnih zapisih ga najdemo med predstavniki t. i. črne fotografije.

Gre za izraz, ki poskuša opredeliti ustvarjalni nazor enega pomembnejših fotografov, ki so se avtorsko oblikovali v fotografskih klubih. Pomeni tako odločitev za negovanje črno-bele fotografije kot dramatičnega, tesnobnega in pesimističnega duha avtorjevih motivov.

"Žlahtno dinamične in tudi šokantne fotografije"
Marjan Smerke, Korošinov klubski tovariš, je ob odprtju Korošinove prve samostojne razstave na Golniku leta 1973 dejal, da njegove fotografije "obsegajo vse bistvene prvine t. i. moderne fotografije - so angažirane, dinamične in celo šokantne, vendar v vseh žlahtnih umirjenih količinah, kot je umirjen avtor na prehodu dveh fotografskih rodov, od katerih pobira najboljše".

Janez Korošin se je rodil leta 1935 v Ljubljani, s fotografijo se je začel ukvarjati kot 17-letnik. Na prvih fotografskih razstavah je začel sodelovati leta 1968, prvo samostojno razstavo pa je imel pet let pozneje. Do današnjega dne je z 985 fotografijami in diapozitivi sodeloval na 369 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Prejel je 102 diplomi in nagradi, od leta 2014 pa je častni član Fotokluba Ljubljana.

Odprtje razstave v Veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bo drevi, na ogled bo do 23. avgusta.

Ob portretih, ki so pogosto v središču njegove pozornosti, s svojim objektivom sledi obrobnim dogodkom iz predmestnega in vaškega življenja, tudi pogrebom, praznikom in veselicam.

Nina Pirnat Spahić v predgovoru razstavnega kataloga