Londonska National Portrait Gallery se bo Audrey Hepburn prvič poklonila z razstavo le redko videnih fotografij iz igralkinega družinskega albuma. Postavitev Audrey Hepburn, Portraits of an Icon bo v britanski prestolnici na ogled od 2. julija do 18. novembra naslednjega leta.

Poleg čisto zasebnih fotografij Audrey med urami baleta ali v zakulisju na snemanjih njenih filmov bodo visele tudi tiste najbolj ikonične upodobitve igralke, ki so jo v svoj objektiv med drugim ujeli Richard Avedon, Cecil Beaton, Angus McBean, Irving Penn in Norman Parkinson. Skupaj bodo fotografije dokumentirale njen vzpon od kabaretne pevke na West Endu pa do ene najbolj fotografiranih zvezd na svetu in pozneje predane humanitarne delavke.

Vrnitev v Ciro's
Razstava hoče biti obenem tudi poklon prelomnemu nastopu Audrey Hepburn pred 65 leti: plesala je v t. i. "reviji" v londonskem nočnem klubu Ciro's, ki je stal točno tam, kjer so danes javni arhivi Narodne portretne galerije. Na začetku svoje kariere, ko je imela šele dobrih 20 let, je nastopala v večernih predstavah Petite Sauce Tartare (1949) in Summer Nights (1950).

"To je prav čudovito naključje," je za The Guardian komentirala Helen Trompeteler, sicer kuratorka fotografij za NPG. "Za nas ima prav poseben pomen, da je tako zgodaj v svoji karieri nastopala v tej zgradbi."

Razstava bo tudi znova načela vprašanje igralkinega sodelovanja z modnim oblikovalcem Hubertom de Givenchyjem, ki jo je izbral za svojo muzo. Naklonjenost je bila obojestranska. "Samo v njegovih oblekah se počutim kot jaz sama," je nekoč pripomnila igralka.

Razumela je moč in gnetljivost javne podobe
Čeprav je bila ena najbolj obleganih žensk svojega časa, je z današnjega stališča presenetljivo, kako trdno je imela v rokah vajeti svoje javne podobe. "Zelo jasno predstavo je imela o tem, kako hoče biti predstavljena v javnosti in kako se lahko uporablja njena podoba," ugotavlja Trompetelerjeva. "V odnosu s fotografi je bila ona na čelu, ni bila samo pasivna spremljevalka."

"Imela je nekakšno prirojeno razumevanje ustvarjanja javne podobe; prek mode in sodelovanja z Givenchyjem je skušala uravnavati, kako deluje javnosti ... Kar se tiče te ozaveščenosti, je bila zelo moderna zvezdnica."

Baletna plesalka, ki jo je opazil šovbiznis
Audrey, ki se je leta 1929 rodila v Bruslju, je v London prišla leta 1948, s pomočjo baletne štipendije za plesno šolo Rambert v Notting Hillu. Po nastopih v klubu Ciro's, ki je bil takrat vrelišče družabnega življenja, so jo hitro opazili modni agenti in fotografi. Začela je dobivati manjše vlogice v britanskih filmih (prodajalka cigaret v filmu Laughter in Paradise, pa receptorka v One Wild Oat in tako dalje). Leta 1951 je dobila tudi (za njeno kariero) prelomno vlogo v predstavi Gigi (na razstavi bodo fotografije iz garderobe v zakulisju tiste predstave).

Galerija je uspela na posodo dobiti tudi fotografije Marka Shawa, ki jo je slikal med snemanjem filma Sabrina (1953). Spet drugi fotografi so posneli uradne promocijske portrete za filme Funny Face (1957), How to Steal a Million (1966) in Two for the Road (1967).