V Spodnji Šleziji rojeni Polke velja za enega največjih eksperimentalnih umetnikov 20. stoletja. Tatova retrospektiva je prva, ki združuje ves široki nabor medijev, v katerih je Polke ustvarjal v svoji petdesetletni karieri. Na ogled niso le slike, risbe, fotografije, filmi in skulpture, ampak tudi zvezki, diapozitivi in fotokopije. Polke je pri svojem ustvarjanju uporabljal zelo neobičajne materiale - denimo meteorni prah, zlato, polivinil, polžjo slino, krompir in uran.

Njegova dela segajo od intimnih zvezkov do monumentalnih slik. K umetnosti je pristopal zelo nekonvencionalno: pri tem velja omeniti njegov odgovor na potrošniško družbo v 60. letih preteklega stoletja, zanimanje za potovanja, mamila in življenje v komuni v 70. letih, pa tudi zelo eksperimentalne prakse po letu 1980.

Polke se je rodil leta 1941. Med izgonom Nemcev po drugi svetovni vojni je z družino iz Spodnje Šlezije zbežal v Turingijo, leta 1953 pa iz Vzhodne Nemčije v Zahodni Berlin, nato v Düsseldorf. V 60. letih je študiral na umetniški akademiji v Düsseldorfu.

Kritičen do potrošniškega Zahoda
Leta 1963 je utemeljil slikarsko gibanje kapitalistični realizem. Gre za protiumetniški slog, ki se navezuje na socrealizem, tedaj edino veljavno smer v Sovjetski zvezi, obenem je kritika potrošniške doktrine zahodnega kapitalizma.

V 70. letih preteklega stoletja se je osredotočil na fotografijo, v 80. letih se je ponovno vrnil k slikarstvu in ustvarjal abstraktna dela, pri čemer je izkoriščal kemične reakcije med barvo in drugimi snovmi. Zadnji dve desetletji je ustvarjal slike, ki so se tematsko navezovale na zgodovinske dogodke in njihovo razumevanje.