Razstava Nemčija – Spomini naroda (Germany – Memories of a Nation), ki jo je pripravil Britanski muzej, in jo je BBC pospremil z nizom radijskih oddaj, se je iz Londona preselila v Berlin. Predstavlja spomine združene Nemčije skozi raznolike objekte, vključno s prvim avtomobilom iz devetdesetih let 19. stoletja, vhodom v koncentracijsko taborišče Buchenwald in mokro obleko osebe, ki je iz Vzhodne Nemčije želela pobegniti po Baltskem morju.

Pred odprtjem razstave v Berlinu je Neil MacGregor, nekdanji direktor Britanskega muzeja spregovoril tudi o nemškem in britanskem odnosu do lastne zgodovine. MacGregor je izrazil občudovanje nad neizprosnim sprejemanjem lastne zgodovine pri Nemcih ter obenem obžalovanje nad ozkim pogledom Britrancev na lastno zgodovino.

Nevaren odnos do zgodovine, ki priznava le svetle plati
"V Britaniji svojo zgodovino uporabljamo, da se potolažimo in počutimo močnejše, da se spomnimo, da smo bili globoko v sebi vedno, vedno dobri ljudje," pravi MacGregor. "Morda sem in tja omenimo malo trgovine s sužnji, nekaj vojn, ampak poglavja, pri katerih vztrajamo, so le sončne, svetle plati naše zgodovine," je dodal in poudaril, da je "takšno obravnavanje zgodovine nevarno in tudi obžalovanja vredno".

Nemški pristop k oceni svoje nacistične preteklosti je, nasprotno, "nepopustljiv in pogumen," in si je kot takšen prislužil občudovanje po vsem svetu, je povedal v tekoči nemščini. Nemci so dali izraz tudi najhujšem poglavju svoje zgodovine v obsežnih spomenikih, med drugim "Mahnmale", kot imenujejo spomenike nacionalne sramote. V angleščini podobna beseda ne obstaja. "Takšen pojem nam je preprosto preveč tuj."

Za primer britanske selektivnosti glede zgodovinske resnice je navedel poraz Napoleona Bonaparteja v Bitki pri Waterlooju, za katerega so se v šolah učili, da so Britanci tisti, ki so Napoleona dokončno premagali, pogosto pa se pozablja na angleško-prusko zavezništvo. "Kot je povedal sam Wellington, brez Blütcherja, poveljnika pruske vojske, nam Napoleona nikoli ne bi uspelo premagati. To je bil skupen nemško-britanski trud, ampak tega se ne učimo na takšen način."

Zunanja perspektiva je koristna
Pred odprtjem razstave, ki bo v berlinskem muzeju Martin-Gropius-Bau na ogled do 9. januarja 2017, se je direktor muzeja Martin-Gropius-Bau Gereon Sievernich zahvalil MacGregorju in kuratorju razstave Barrieju Cooku, da "so Britancem predstavili drugačen pogled na Nemčijo in da so Nemcem vrnili njihovo Nemčijo." Razstava je bila v Londonu odmevna, njeno postavitev so ocenili kot zelo uspešno, zdaj je vprašanje še, kako jo bodo sprejeli nemški obiskovalci.

MacGregor, ki sodeluje tudi pri ustvarjanju Humboldtovega foruma v Berlinu, nekakšnem nemškem ekvivalentu Britanskega muzeja, je izrazil tudi dobrodošlico podobni razstavi o britanski zgodovini iz nemške perspektive, saj se mu zdi, da bi bila zunanja perspektiva na njihovo lastno zgodovino za Britance zelo koristna.

Pogled razstave na dolgo tradicijo nemške decentralizacije moči, ki se je več stoletij izražala skozi več kraljestev in valut, je podčrtala tudi eno od velikih razlik med Britanijo in Nemčijo. "Če iščete razloge za brexit, že samo ideja, da v Nemčiji ni bilo nobenih trdnih in hitrih robov razloži, kako je Evropa oblikovana danes, a hkrati spravi otoško ljudstvo, kot je naše, v paniko," je dodal MacGregor.