Kaže, da so se različne skupine keltskih ljudstev /…/ ustalile na najizrazitejših strateških točkah, na dominantnih legah z nadzorom nad rečnimi dolinami. Tukaj so si uredili grobišča. Silam narave in božanstvom vojne so darovali orožje in konjsko opremo. Začeli so kovati denar. Trgovali in bojevali so se z Rimljani. Tej pripovedi sledi tudi razstava, ki predstavlja arheološko dediščino grobišč, pa tudi kultnih mest in svetišč.
Predmeti gostujoče razstave italijanskega Arheološkega muzeja iz Zuglia v glavnem prihajajo iz Furlanije in Karnije, območij, kamor poskušajo iz antičnih pisnih virov lokalizirati keltske Karne, ljudstvo, ki v korenu svojega imena nosi besedo kar, ki pomeni kamen. To lahko prepoznavamo v današnjih krajevnih imenih, kot so Karnija, Kras, Karavanke, Kranj, je povedala direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik.
Razstava prikazuje rezultat dolgoletnih arheoloških raziskav obdobja od 5. do 1. stoletja stoletja pr. n. št., je še povedala Ravnikova na osrednji prireditvi ob gostujoči razstavi. Poudarila je, da je pri projektu sodelovalo veliko institucij iz Italije, Slovenije in Avstrije, največ težav pa so pri prenosu razstave v Ljubljano predstavljaje birokratske ovire.
Spremembe tudi za avtohtone prebivalce
Po besedah kustosa Boštjan Laharnarja razstava, pretežno obravnavajoča obdobje mlajše železne dobe, predstavlja Kelte, ki so s svojim prihodom povzročili pretres v obstoječem redu staroselskih skupnosti. Prinesli so nov umetniški slog, novo materialno kulturo in spremenjene naselbinske vzorce.
Postavitev po njegovem ponuja izjemen izbor arheoloških najdb grobišč kot tudi kultnih mest in svetišč. Poleg grobnih najdb iz furlanskega San Floriana di Polcenigo in Dernazzacca ter Montebellune v Venetu so predstavljeni tudi mlajšeželeznodobni grobovi iz Socerba in Škocjana na Krasu ter z Reke pri Cerknem v Posočju.
Tokrat so slovenski javnosti prvič predstavljeni arheološki predmeti, najdeni na slovenskih tleh, denimo v Kobaridu, Mostu na Soči, Socerbu, a shranjeni v tržaških muzejih, kar je kustos naglasil kot posebnost. Laharnar je med zanimivejšimi najdbami opozoril na tiste izpred Bizjakove hiše v Kobaridu, kjer so leta 2010 odkrili nekaj okostij konj s konjsko opremo keltskega izvora, orožjem in nakitom.
Razstava Kelti s smaragdnih gora bo na ogled do 31. marca 2016 v Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova.
V spodnji galeriji si lahko pogledate nekaj fotoutrinkov z osrednje prireditve ob tej gostujoči razstavi. Foto: Borut Živulović/BOBO.
Kaže, da so se različne skupine keltskih ljudstev /…/ ustalile na najizrazitejših strateških točkah, na dominantnih legah z nadzorom nad rečnimi dolinami. Tukaj so si uredili grobišča. Silam narave in božanstvom vojne so darovali orožje in konjsko opremo. Začeli so kovati denar. Trgovali in bojevali so se z Rimljani. Tej pripovedi sledi tudi razstava, ki predstavlja arheološko dediščino grobišč, pa tudi kultnih mest in svetišč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje