S cikli predavanj in tematskih seminarjev je Evgen Bavčar predaval po vsem svetu, je pa tudi gostujoči profesor na pariški Sorboni in na drugih svetovnih vseučiliščih. Foto: BoBo
S cikli predavanj in tematskih seminarjev je Evgen Bavčar predaval po vsem svetu, je pa tudi gostujoči profesor na pariški Sorboni in na drugih svetovnih vseučiliščih. Foto: BoBo

Poleg izjemne vloge ambasadorja slovenstva v svetu je Bavčar kot slep človek tudi zagovornik pravice do pisave, do pisane besede tudi za tiste, ki jim je bila odvzeta možnost videnja črk. Zato ga lahko imamo tudi za ambasadorja braillove pisave, ki jo iz sveta promovira v Sloveniji ne kot kulturno posebnost, ampak kot neizpodbitno pravico do svobode.

Literarna zgodovinarka Tatjana Rojc

Tržiški muzej danes ob 17.00 v Paviljonu NOB-ja v Tržiču odpira fotografsko razstavo Evgena Bavčarja Svetloba knjige. Avtor v središče svoje umetniške fotografije postavlja braillovo pisavo, ki jo kot kulturno posebnost predstavlja na umetniških fotografijah v črno-beli tehniki. Fotografije so nastale iz zavesti videnega in vidnega ter izpričujejo lastno duhovno pripoved, in ne zgolj odsev realnega, so sporočili iz Tržiškega muzeja.

V muzeju si prizadevajo narediti galerijo dostopno slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim ter tako vsem zagotavljati dostopnost do umetniških in kulturnih dobrin. Razstavo 30 umetniških fotografij Evgena Bavčarja bodo zato spremljale prilagoditve za slepe in slabovidne, kot so tehnični opisi izbranih fotografij in tipni tloris razstavnega prostora.

"Umetnostni in miselni tok svetovnega prestiža"
Bavčarjev umetnostni in miselni svet bo na odprtju razstave, ki bo na ogled do 5. maja, predstavila literarna zgodovinarka Tatjana Rojc. Kot je zapisala, je Bavčar med izjemnimi Slovenci, ki predstavljajo torišče slovenske umetnosti v svetu in prispevajo k uveljavljanju slovenske kulture.

"Fotografija in beseda Evgena Bavčarja se umeščata v umetnostni in miselni tok svetovnega prestiža," je poudarila Rojčeva in pojasnila, da je Bavčar kot prvi umetnik razstavljal v Mednarodnem centru taborišča smrti Natzweiler-Struthof, kjer se je s svojimi simbolnimi upodobitvami spomnil predvsem slovenskih žrtev.

Doktor znanosti in dvakratni častni doktor je po končanem študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz filozofije na pariški Sorboni z disertacijo o estetiki. Bavčar ima tudi glavne zasluge za objavo in velik uspeh slovenskih književnikov v Franciji in drugod po Evropi in ZDA. "Bavčarja po pravici imenujemo najbolj znanega in najbolj zaslužnega ambasadorja slovenske kulture v svetu," je zapisala Rojčeva.

Njegov umetnostni in miselni svet je predmet številnih monografij in razprav, ki so izšle po vsem svetu, prav tako pa so o njegovem delu številne državne televizijske mreže predvajale dokumentarne filme. S cikli predavanj in tematskih seminarjev je predaval po vsem svetu, je pa tudi gostujoči profesor na pariški Sorboni in na drugih svetovnih vseučiliščih.

Poleg izjemne vloge ambasadorja slovenstva v svetu je Bavčar kot slep človek tudi zagovornik pravice do pisave, do pisane besede tudi za tiste, ki jim je bila odvzeta možnost videnja črk. Zato ga lahko imamo tudi za ambasadorja braillove pisave, ki jo iz sveta promovira v Sloveniji ne kot kulturno posebnost, ampak kot neizpodbitno pravico do svobode.

Literarna zgodovinarka Tatjana Rojc