Razstava, ki jo Loški muzej odpira v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, predstavlja redko razkriti proces nastajanja likovnih del izpod rok slikarja, ki ga spremlja fotograf skozi svoj fotografski objektiv.
Začetek dolgoletnega prijateljstva in sodelovanja med Pinterjem in Jemcem sega v leto 1970, ko se je Tihomir Pinter preselil iz Hrvaške v Ljubljano. Za njim je bilo dobro desetletje fotografskega ustvarjanja in v tem času je že oblikoval prepoznaven umetniški slog.
Srečanje z Jemcem je vodilo k ciklu portretov slovenskih kulturnih ustvarjalcev
V atelje k Andreju Jemcu ga je pripeljala želja, da bi spoznal umetnika, ki se je že več kot desetletje gibal v območju abstraktne umetnosti in dosegal lepe mednarodne uspehe, pa tudi splet okoliščin, saj je slikar imel atelje v hiši ženinih sorodnikov. Za Pinterja je bil to iniciacijski dogodek, ki je sprožil fotografski cikel portretov slovenskih kulturnih ustvarjalcev, po katerem je širši javnosti tudi najbolj poznan.
Pregled umetnin in procesov iz preteklosti
To sodelovanje ima poseben pomen tudi za Jemca, ki bo konec meseca praznoval 80. rojstni dan, saj si iz črno-belih fotografij iz dolgega obdobja neprekinjenega sodelovanja z natančnim, razmišljujočim in sistematičnim fotografskim opazovalcem lahko prikliče v spomin nekdanja slikarska in grafična razmišljanja, metode dela in različne izkušnje, povezane s prostorom, v katerem je deloval.
Za Jemčevo ustvarjanje je namreč značilno, da se pogosto vrača k risbam, skicam in drugim delom, ki jih je ustvaril v preteklosti. Fotografije omogočijo še nekaj več, saj poleg umetnin prikazujejo tudi delovne procese iz preteklosti, pravi umetnostna zgodovinarka Nada Zgonik.

Izbor skupnih trenutkov
Pinterjev fotografski življenjepis umetnika od leta 1971 do danes sestavlja 30 posnetih filmov. Iz tega korpusa je na razstavi predstavljen del, ki predstavlja raznovrstnost fotografovih pristopov in kompleksnost slikarjevih raziskovanj različnih področij abstraktnega slikarstva, od geometričnega, kolorističnega, gestualnega in ekspresivnega.
Njuna "sinergija je nenačrtna in spontana, kar ji daje še poseben čar. Skupaj nam podarjata trenutke, ki so beleženi že vrsto let na njun lasten način risanja s svetlobo, svinčnikom in čopičem," je o razstavi zapisala direktorica Loškega muzeja Jana Mlakar.