Skoraj 200 del, od tega 81 slik, 20 skulptur in 36 ilustracij oziroma karikatur bo v francoski prestolnici vabilo ljubitelje umetnosti od 18. aprila do 13. julija. Poleg del slovenskih impresionistov bodo na razstavo vključena tudi dela drugih vidnih likovnih umetnikov tistega časa. Kot je povedala direktorica Narodne galerije Barbara Jaki, so ob kanonično četverico slikarjev - Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Matija Jamo - v Narodni galeriji že leta 2008 postavili fotografa Avgusta Bertholda, ki je ustvarjal skupaj z njimi. Na razstavo bodo uvrstili njihova najbolj znana dela iz slovenske stalne zbirke Narodne galerije ter umetnine iz nekaterih drugih javnih in zasebnih zbirk.
Predhodniki in sodobniki slovenskih impresionistov
V eni izmed svetovnih umetnostnih prestolnic bodo tri mesece na ogled "Groharjev Macesen in Pomlad, Sternenov Rdeči parazol, Jakopičeve Križanke in druge ikone slovenskega slikarstva", je povedala Jakijeva. Ob delih impresionistov bodo postavili še nekaj njihovih predhodnikov, denimo dela Ivane Kobilce, Jurija Šubica, Antona Ažbeta, ter sodobnikov - kiparjev Alojza Gangla, Ivana Zajca, Frana Bernekerja in Lojzeta Dolinarja. Med sodobnike sodijo tudi slikarji Peter Žmitek, Ivan Vavpotič, Henrika Šantel, Gvidon Birolla, Maksim Gaspari in karikaturist Hinko Smrekar. Ker so likovni umetniki na prehodu iz 19. v 20. stoletje ustvarjali v tesni povezavi z literati, bodo na razstavo uvrstili tudi knjižno opremo njihovih del.
Predstavljena bo tudi filmska ustvarjalnost in arhitektura
Začetke slovenske filmske ustvarjalnosti bodo predstavili s tremi kratkimi filmi Karola Grossmana, arhitekturo pa z videoposnetki stavb Cirila Metoda Kocha, Maksa Fabianija, Josipa Vancaša in Jožeta Plečnika. Zadnjega so v izbor uvrstili z njegovimi dunajskimi projekti, saj se je v Ljubljano vrnil šele leta 1921.
Izbor so uskladili s francoskimi kustosi
Kot pravi Barbara Jaki, so izbor umetnikov in del za razstavo v galeriji oprli na razstavo Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920, ki je bila v Narodni galeriji na ogled leta 2008, videlo jo je več kot 113.000 obiskovalcev, katalog omenjene razstave pa danes velja za referenčno publikacijo za umetnost tega obdobja. Prvi izbor so pripravili kustosi Narodne galerije in ga po več korakih uskladili s francoskimi kolegi pod vodstvom vodje kustosov muzeja Petit Palais Sylvaina Lecombra.
Umetnine bodo v Francijo prepeljali v posebej za to priložnost izdelanih klimatskih transportnih zabojih, njihov prevoz pa bosta spremljala dva strokovnjaka Narodne galerije, ki bosta v razstavnih prostorih Petit Palais sodelovala pri odpiranju zabojev in postavitvi razstave, ki jo je zasnoval francoski arhitekt.
Osrednji motiv plakatov detajl Groharjevih Grabljic
Razstavo bo pospremil katalog, ki bo na 160 straneh prinesel 70 reprodukcij in strokovna besedila. Kot nosilni motiv plakatov in drugih komunikacijskih sredstev so Francozi izbrali detajl iz Groharjeve slike Grabljice, ki, kot pojasnjuje Jakijeva, z dinamično kompozicijsko zasnovo in živahno fakturo aludira na dinamiko časa, v katerem so ta dela nastajala.

Najobsežnejša predstavitev Narodne galerije v tujini
Na pariški razstavi se bo Narodna galerija prvič predstavila v tujini v tako velikem obsegu in v tako pomembnem muzeju. Kot je še povedala Jakijeva, so pogovori o gostovanju že pred štirimi leti stekli z več uglednimi evropskimi muzeji, vendar je nekaj spodbudnih obetov za razstave ustavila gospodarska kriza in z njo povezano omejevanje sredstev za kulturo po vsej Evropi.

Slovenska veleposlanica v Parizu Veronika Stabej je za STA povedala, da sežejo začetki dogovarjanja za razstavo v Petit Palais v leto 2011, ko je bila na delovnem obisku v francoski prestolnici tedanja ministrica za kulturo Majda Širca. Tedaj sta si skupaj z ministrico ogledali Petit Palais, pozneje pa so pripravo razstave prepustili strokovnjakom iz obeh sodelujočih institucij.

Ob francoskih obstajajo tudi slovenski impresionisti
Kot je še povedala Stabejeva, je bilo pri dogovarjanju najtežje Francoze prepričati, da ob francoskih obstajajo tudi slovenski impresionisti, saj se jim je ta ideja zdela skorajda bogokletna.

Ob razstavi predstavljajo tudi Slovenijo
Kar se tiče promocije razstave, so imeli po njenih besedah sicer veliko idej, a so jih na neki točki zaustavile finance. Kljub temu o razstavi obveščajo predstavnike tiska, nanjo opozarjajo na uradnih srečanjih in drugih dogodkih. Ob tem, kot je poudarila, da ne skušajo promovirati le razstave, ki je največja predstavitev Slovenije v tujini, odkar imamo samostojno državo, ampak Slovenijo širše.

Petit Palais velja za enega najpomembnejših pariških muzejev, ki že ves čas priteguje številne obiskovalce. Na razstavo slovenskih impresionistov pa vabijo tudi plakati, zato Stabejeva meni, da bo zavzela vidno mesto v pariškem kulturnem življenju. Če bodo na njej našteli okrog 100.000 obiskovalcev, bo to že lep uspeh, je dodala.

Želijo si tudi predstavitev Plečnikove dediščine
Sicer pa nameravajo v času razstave pripraviti tudi vrsto dogodkov. Ker si Slovenija prizadeva za vpis dediščine Jožeta Plečnika na seznam Unesca, pa bi za prihodnost lahko bil eden izmed vidnejših projektov predstavitev dediščine tega pomembnega slovenskega arhitekta v francoski prestolnici, je še dejala Stabejeva.