Ravno fotografija je tudi sicer odigrala pomembno vlogo pri ohranjanju in prezentaciji industrijske in tehniške dediščine, ki sta že dlje časa pri stroki vrednotena kot enakovreden del splošne kulturne dediščine, zato pa vredna enake pozornosti kot druga področja. Že leta 1985 so jo s posebno konvencijo v Granadi tudi formalno zaščitili, s tem pa jo postavili ob vse druge pomembne spomenike in pričevalce o naši preteklosti. Lek, ki s svojimi izdelki sodeluje tudi na omenjeni razstavi Nova doba prihaja v ljubljanskem Mestnem muzeju, hrani bogat fotografski arhiv, v kateri se je ohranilo več kot 10.000 analognih fotografij.

Kot je ob razstavi, ki bo v Galeriji Lek na ogled do 27. januarja, zapisal kustos Iztok Premrov, segajo najstarejše fotografije v sredino petdesetih let 20. stoletja, ko je v Leku začelo izhajati glasilo Kolektiv. Ohranjeni letniki ponujajo vpogled v pretekle čase delovanja tovarne, njen razvoj, pa tudi v industrijske objekte, ki jih danes ni več.

V objektivu Petra Nagliča
Med razstavljenimi fotografijami je denimo tudi posnetek tovarne na Mengeškem polju (predhodnice sedanje tovarne Lek v Mengšu), ki jo je leta 1936 posnel Peter Naglič, fotograf, ki se mu moramo med drugim zahvaliti tudi za številne fotografske podobe iz časa prve svetovne vojne.

Industrijska dediščina je že dolgo časa prepoznavna vrednota različnih muzejev, ki svoj razstaviščni prostor najdejo tudi v stavbah opuščenih tovarn ali pa v še delujočih tovarnah ohranjajo muzejske sklope oziroma zbirke, kot je v Leku vselej dostopna Lavičkova zbirka. Pričujoča razstava ni le pogled na stare čase, ampak obenem poudarja pomen skrbi za industrijsko dediščino, ki je navsezadnje pomemben pričevalec o splošni in tehnološki razvitosti,pa tudi o gospodarskem potencialu različnih dežel oziroma držav.