Najzanimivejše najdbe so postavili na ogled javnosti v razstavišču Pokrajinskega arhiva Maribor. "Na razstavi so prikazani dosežki arheoloških raziskav gradu, ki predstavlja korenine mesta Maribor in po katerem mesto tudi nosi ime," je na novinarski konferenci ta teden povedala vodja projekta Mateja Ravnik. Med najdragocenejšimi razstavljenimi najdbami je bronasti pečatnik Ulrika III. Mariborskega, ki je na tem območju deloval okoli leta 1250.

Skoraj 700 let mariborske trdnjave
Grad Marchburch so zgradili konec 11. stoletja in je bil v tistem času največja trdnjava na Slovenskem. V 13. stoletju se je pod njim razvil srednjeveški Maribor, sama utrdba pa je zaradi izgube svojega geostrateškega položaja začela propadati. Večkrat je pogorela, vse dokler je niso v 18. stoletju porušili in njenih ostankov uporabili drugod. Prva arheološka izkopavanja na Piramidi, ki je sicer priljubljena sprehajalna točka Mariborčanov, so se začela v 80. letih preteklega stoletja, po 25-letni prekinitvi pa so z njimi znova začeli spomladi 2010. Po besedah Ravnikove so izkopavanja za zdaj končali. "Odkopali smo slabo polovico gradu, predvsem njegov zahodni del," je pojasnila. Zdaj je na vrsti restavriranje zidov, šele potem bodo območje začeli razvijati kot turistično točko.

Razstava, ki bo na ogled do 1. junija, bo javnosti omogočila vpogled v bogato srednjeveško in novoveško zgodovino gradu Gornji Maribor, ki je bil v virih prvič omenjen leta 1164. Imenoval se je Marchburch, kar pomeni grad v marki, in je predstavljal središče Podravske marke ter sedež uprave, vojske in sodstva. Predmeta, na katera so po besedah Ravnikove najbolj ponosni, sta lastniški pečatnik Ulrika III. Mariborskega ter keramični ovoj za listine z dvema odtisoma tega pečatnika.