Sirski umetnik in begunec Majd Kara je v svoji posvojeni domovini, Litvi, kamor je prispel šele pred enim mesecem, priredil prvo samostojno razstavo.

"Rišem lahko kjer koli. Risal sem v Homsu, sredi vojne vihre. To ni težko," pravi Kara, ki je s svojim dekletom iz Sirije pobegnil le dva tedna po tem, ko sta se spoznala in zaljubila. 29-letni Kara je kristjan, njegova dve leti mlajša partnerica pa muslimanka. Ko je položaj doma postal nevzdržen, sta storila enako kot številni njuni rojaki: za šeststo dolarjev vsak sta se vkrcala na prenatrpan čoln in se prebila do Grčije. "Odločil sem se, da moram iz Sirije, in to ne samo zaradi vojne. Že pred vojno je bilo težko živeti v naši družbi, izbruh nasilja pa je bil seveda samo še dodaten razlog za odhod."

V postopku razporejanja beguncev je par pristal v Litvi, državi, o kateri nista vedela ničesar, razen njenega imena. Litva je v dogovoru z EU-jem privolila v sprejem 1.105 beguncev iz Sirije in Iraka, a do zdaj se je bila tam pripravljena naseliti le peščica ljudi.

26 slik v mesecu dni
Slikanje je bilo ena izmed dejavnosti, s katerimi je Kara lahko preganjal dolgčas v mali vasici sredi gozda, kjer zdaj živi. V preostalem času se uči litovsko, italijansko, nemško in angleško, kuha ter vadi jogo. V mesecu dni je nastalo več kot 26 slik, nekatere tudi na platnih, ki jih je prinesel s seboj iz Sirije. "Doma si nisem upal govoriti o svoji umetnosti, ampak po tej poti, po izkušnjah v Carigradu in Atenah, sem se odprl. O stvareh lahko odprto govorim."

Oglušujoča tišina
Kara kljub vsemu priznava, da se je na življenje v tako odročnem kotičku težko navaditi. S Farah načrtujeta selitev v kak bolj obljuden del Litve. "Tukaj ni slišati niti piska, zgolj tišino. Po življenju v Carigradu in Atenah, po vseh tistih množicah in prometu, naju je bilo malce strah. Ampak obiskala sva Vilno in tam nama je všeč. Za zdaj še nimava natančnih načrtov, rada bi le spoznala deželo."