Janez Pirnat: Maša Pirnat (1959), bron, 28,5 x 17 x 31 cm. Foto: Narodna galerija
Janez Pirnat: Maša Pirnat (1959), bron, 28,5 x 17 x 31 cm. Foto: Narodna galerija
Drago Teršar: Žene (1957), bron, 34,5 x 53 x 7,5 cm.
Drago Teršar: Žene (1957), bron, 34,5 x 53 x 7,5 cm. Foto: Narodna galerija
Ivan Štrekelj: Dekle pri toaleti, 1957, marmor, 25 x 24 x 20 cm.
Ivan Štrekelj: Dekle pri toaleti, 1957, marmor, 25 x 24 x 20 cm. Foto: Narodna galerija

Razstava, ki predstavlja 28 plastik 17 slovenskih kiparjev starejše in srednje generacije, ni prvič na ogled javnosti. Leta 2015 so jo predstavili v Narodni galeriji v Ljubljani, ki več kot 30 let skrbi za vladno zbirko. Pod naslovom Umetnost za nove dni so zdaj kiparske stvaritve umetnikov, ki so s svojo ustvarjalno dejavnostjo pomembno prispevali k umetniški in h kulturni rasti države, na ogled še v Dolenjskem muzeju (razstava bo odprta do 21. aprila).

Razstava predstavlja razvoj slovenskega kiparskega ustvarjanja v petih desetletjih 20. stoletja, natančneje se je kustosinja Mateja Breščak posvetila obdobju od dvajsetih do sedemdesetih let, posebej pa se osredotočila na čas po drugi svetovni vojni. Takrat se je kiparsko ustvarjanje prvih generacij na ljubljanski akademiji šolanih kiparjev in zaradi ekspanzije spomeniške plastike še posebno razmahnilo.

Izbor del prinaša stvaritve najpomembnejših kiparjev tega časa - to so Jakob Savinšek, Zdenko Kalin, Boris Kalin, Karel Putrih, Stojan Batič, Tone Lapajne, Ivan Štrekelj, Janez Pirnat, Drago Tršar, Lojze Dolinar, Janez Lenassi, Frančišek Smerdu, France Kralj, Ivan Napotnik, Janez Boljka, Aladar Zahariaš in Vladimir Štoviček.

V galerijskem prostoru in protokolarnih objektih
Nekaj del iz vladne zbirke je sicer vključenih v stalno zbirko Narodne galerije, ki je skrb nad njo prevzela leta 1986, nekatere pa hranijo v protokolarnih objektih, na ministrstvih in v vladnih uradih. Gre za izredno bogato in raznoliko zbirko, tako v smislu ikonografije kakor namembnosti. Njeno jedro je zasnoval ban Marko Natlačen leta 1938. Kljub plodovitemu kiparskemu ustvarjanju v času nastajanja zbirke pa kiparski delež v njej predstavlja le 15 odstotkov.

Kiparski del zaobjema več kot 200 del 37 avtorjev iz različnih obdobij, od 17. stoletja do abstrakcije v šestdesetih letih preteklega stoletja. Največ kiparskih del omenjene zbirke je nastalo v obdobju od tridesetih do šestdesetih let 20. stoletja.