Ob odprtju razstave je potekala tudi strokovna konferenca na temo zvonikov, izšla pa je tudi posebna publikacija, ki predstavlja izsledke raziskav obeh avtorjev razstave in Denesa Nagya, priznanega madžarskega strokovnjaka s področja kulturne dediščine in zvonikov.

Ponedeljkovega odprtja so se udeležili strokovnjaki s področja arhitekturne dediščine, akademiki, člani diplomatskega zbora ter predstavniki madžarskega kulturnega in javnega življenja.

Slovenska veleposlanica v Budimpešti Ksenija Škrilec je v uvodnem nagovoru poudarila pomen zvonikov, ki so v preteklosti združevali narode ter imeli posebno vlogo v verskem in varnostnem smislu. Kot je dejala, zvoniki dandanes predstavljajo neprecenljivo kulturno dediščino z velikim turističnim potencialom, ki krepi medsebojne dobrososedske odnose.

Kot je za STA povedala Benkova, so na razstavi predstavljeni leseni zvoniki, ki so značilni za slovensko Prekmurje, del Avstrije in Madžarske. V preteklosti so ljudem služili za obveščanje o slabem vremenu in drugih nevarnostih, naznanjali pa so tudi druge dogodke, denimo smrti vaščanov.

Benko in Juvanc sta na celotnem slovensko-avstrijsko-madžarskem območju evidentirala skupno 110 zvonikov, od tega 35 na slovenskem. Najstarejši naj bi stali že v 14. stoletju, slovenski najstarejši pa je bil postavljen leta 1789.

Razstava bo na ogled do 5. aprila.