Grafike in besedila oziroma grafiti, ki prekrivajo portrete, izvirajo iz instalacije umetnikov, ki je postavljena v kolumbijski knjižnici v Bogoti. Green go home je mit in deloma folklora. "Deloma je tudi nesporazum, do neke meje pa tudi izmislek," je ob razstavi zapisal kustos Božidar Zrinski. Po njegovih besedah je etimologija izraza gringo - v Latinski Ameriki razširjenega poimenovanja za tujca z Zahoda - po mnenju mnogih povezana s frazo Green go home! (Zeleni, pojdite domov!).

Po drugi interpretaciji izvira gringo iz protestnega skandiranja. Med mehiško-ameriško vojno naj bi bili zeleni plašči pogosto del ameriške uniforme. Zato se je fraza Green go home! zelo razširila med prebivalstvom. Sčasoma naj bi se skrčila v zgolj Green go!, iz tega pa je nato nastal gringo.

Po drugi razlagi naj bi med mehiško-ameriško vojno angleško govoreči ameriški vojaki peli ljudsko pesem Green Grow the Lilacs (Bezeg zeleni) oziroma Green Grow the Rushes, O (O, ločje zeleni). V tem primeru je izvor izraza gringo povezan z besedilom pesmi.

Tudi v Braziliji prevladuje mnenje, da gringo izvira iz angleških besed green in go, a na drugačni osnovi. Izraz naj bi bil povezan s tujci in njihovim izkoriščanjem narave, ne pa z vojaško interakcijo. Amazonski deževni gozd je zelenje, za katero se ljudem zdi, da odhaja, ker so ga ropali in uničevali tujci. V Portoriku pa se gringo navezuje na željo lokalnega prebivalstva, da bi ameriška vojska, za katero so značilne zelene uniforme, zapustila otok.

Vse te razlage so navdihnile vietnamskega umetnika Tomasa Vuja in argentinskega kolega Rirkrita Tiravanijo. Provokacija, ki jo vsebuje Green go home, razgalja podtekst ameriških intervencij in kolonialistične drže do sosedov v Latinski Ameriki. Gre za antagonizem, ki je vzel številna življenja in povzročil nemalo konfliktov. Istoimenska instalacija je tako z uporniškim duhom uperjena v zavojevalce, kolonialne sile in represivno oblast.