Razstavo Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja so pripravile Saša Piano, Kaja Flis, Julijana Šumić, Lucija Pečovnik in Linda Sušec. Velenjske krajinske arhitektke želijo z njo poudariti predvsem kakovost mesta, estetskost, logičnost, privlačnost, smiselnost in uporabnost krajinskoarhitekturnih elementov ter njihovo neločljivo povezanost z mestom kot celoto. Namen postavitve je tudi pokazati pomen celovitega prostorskega načrtovanja, od planerskega, projektantskega in izvedbenega dela do vzdrževanja in uporabe. Krajinskoarhitekturni elementi mesta namreč niso in ne smejo biti ločeni od celote, ampak mora biti urbanizem mesta, arhitektura stavb in krajinska arhitektura okolice stavb prepletena in soodvisna celota, kar se, kot poudarjajo avtorice, odraža tudi v prvotno zasnovani podobi Velenja.

Prav takšna je bila tedanja modernistična zasnova - celovita in oblikovalsko ter vsebinsko dosledna v urbanističnih, arhitekturnih in krajinskoarhitekturnih ureditvah, celotah in detajlih. Na ta način zasnovano mesto je nudilo visoko kakovost bivanja, obenem pa nase opozarjalo z estetsko dovršenostjo. Tedanje vodstvo lokalne skupnosti je uspelo s premišljenim pristopom oblikovati razvojno vizijo, k snovanju podobe novega mesta pa povabilo različne strokovnjake - urbaniste, arhitekte, gradbenike in krajinske arhitetke. Tudi to je eden od pomembnih podčrtajev razstave, da je zaupanje in uresničevanje idej strokovnega dela pomembna vrednota preteklosti Velenja.

Sobivanje arhitekture in narave
Kot je ob razstavi zapisal Nande Korpnik, je bila osnovna urbanistična zasnova Velenja položena po obliki danega naravnega prostora. "Centralni osrednji predel mesta je naslonjen na zgodovinsko os Velenjskega in Šaleškega gradu. Tomšičeva cesta je preslikana linija nekoč delujoče železniške proge, ki je bila rahlo napeta nekje vzporedno s hudourniško reko Pako. Ob njej se vrši tudi tlorisni preklop na drugo ortogonalno mrežo, položeno na sončno rahlo napeto pobočje, kjer še danes stojijo prve zgrajene stanovanjske hiše v novem Velenju. Osi določenih cest natančno lovijo stare vedute in vsi objekti, grajeni po urbanistični zasnovi arhitekta Janeza Trenza, kljub navidezni slučajnosti postavitve, lovijo smeri neba. Čeprav daje grupiranje rastlinja vseskozi videz slučajnosti, je vendarle opaziti določene kompozicijske like, ki so odvisni od namembnosti najbližjih objektov. Zaradi poudarjene vloge naravno urejenega okolja pa se je tudi vanj postavljena arhitektura odzvala oblikovno drugače," piše. Vsi primeri torej opisujejo odnos arhitekture do narave in obratno.

Časovno se razstava začenja pri nastanku nove urbanistične zasnove in vleče lok do konca šestdesetih let 20. stoletja. Čeprav opredeljuje obdobje nastajanja slog modernizma, so pojem v naslovu namerno nadomestili z besedo "prvotno", saj so med krajinskoarhitekturni elementi tudi takšni, ki jim umetnostna zgodovina ne bi nadela oznake modernizma. Postavitev je nastala kot impulzivno dejanje, sporočajo avtorice, pa tudi kot začetek uresničevanja dolgoročnejše ideje, s katero želijo sporočilo Mesta v parku ohraniti tudi za prihodnje generacije.

Razstavo spremlja zgibanka, ki obsega besedila Milene Koren Božiček, Nandeta Korpnika, Saše Piano, Kaje Flis, Julijane Šumić, Lucije Pečovnik in Linde Sušec. Razstava bo na ogled do 3. septembra, v sklopu te pa bo 2. septembra še predavanje Saše Piano, naslovljeno Velenje - mesto v parku.