V Muzeju Orsay za september napovedujejo razstavo Moški/Moški - Moški akt v umetnosti od leta 1800 do danes (Masculin/Masculin. L'homme nu dans l'art de 1800 à nos jours). Kot so zapisali na svoji spletni strani, je bil v nasprotju z ženskim aktom, ki je bil velikokrat predmet razstav, moški akt razstavljan le redko. Z razstavo želijo opozoriti na bogastvo lastne in še nekaterih francoskih javnih zbirk.

Užaljeni, ker so jih Avstrijci spregledali?
Kot so še zapisali, je zelo pomenljivo, da do razstave moških aktov, ki je bila lani na ogled v Muzeju Leopold na Dunaju, ni bilo razstave, ki bi ponudila svež pristop k tej tematiki. "Dunajska razstava je bila zelo zanimiva in ji je vsekakor treba priznati zasluge za to, da je bila prva, ampak v veliko pogledih je bila nepopolna," je na to temo komentiral kurator francoske postavitve (in direktor muzeja) Guy Cogeval. "Manjkalo je nekaj velikih slikarjev, na primer francoski neoklasicisti - David, Girodet, Guérin, Gros, Géricault in tako dalje. Poleg tega ni bilo nobenih francoskih simbolistov, kot je na primer Gustav Moreau; mi pa imamo izvrstno zbirko simbolistov, ki so obenem prav moje področje. Razstavo smo lahko organizirali zelo na hitro, ker ni bilo veliko muzejev, ki bi zavrnili našo prošnjo."

Postavitev v Muzeju Orsay bo do moškega akta zavzela različne pristope - sociološkega, filozofskega in interpretativnega -, ter tako skušala predstaviti vse vidike in pomene tega motiva v likovni umetnosti.

"Svobodomiselne" Francoze razburi že ideja istospolnega zakona
Cogeval je prepričan, da bi razstava - tudi v sodobni, z goloto nasičeni popkulturi - utegnila koga razburiti. "Absolutno mislim, da še vedno obstaja tabu. Pred enim letom tega še ne bi trdil, ampak potem ko šest mesecev gledaš, kako mesto pretresa razkol med podporniki in nasprotniki istospolnega zakona, ugotoviš, da je v francoski družbi še vedno ogromno predsodkov, ki se jih je treba otresti - pa naj še tako mislimo, da smo najbolj svobodomiselna skupnost na svetu. Mislim, da je bil svet šokiran: celo v konservativni deželi, kakršna je Velika Britanija, je bil zakon sprejet brez pretirane debate."

Nočejo ponoviti nogometne cenzure
Za plakat za pariško postavitev je Cogeval sprva hotel uporabiti isto sliko kot pred njim Avstrijci: fotografija golih nogometašev Vive la France (Pierre et Gilles, 2006) je namreč eno od osmih del, ki so obema razstavama skupna. A dunajski zgled jih je izučil: mesto je Leopoldov muzej prisililo, da je moške genitalije na plakatih sramežljivo pokrilo s črnimi trakovi (pa še kljub temu se je na ustanovo usula poplava pritožb). Cogevalu se je zdelo, da tovrstna cenzura na primer na pariški podzemni železnici ne bi bila najbolje sprejeta in se je raje že v izhodišču cenzuriral sam. Izposodil si je fotografijo istih avtorjev, na kateri (od zadaj fotografiran) mladenič predstavlja boga Merkurja.

Na razstavi, ki se opira predvsem na zaklade muzeja Orsay in drugih francoskih javnih zbirk, bodo zastopane različne likovne tehnike - slikarstvo, kiparstvo, grafika in fotografija. Izbor eksponatov si lahko ogledate v spodnji galeriji.