Na dvorcu pri Mariboru so odprli razstavo Arhitektura in rokopisi Žičke kartuzije, ki so si jo v večjem obsegu Ljubljančani lahko ogledovali do 18. januarja. Kakšne zaklade je hranila ena največjih knjižnic tistega časa, bo mogoče na novem razstavišču spoznavati do 20 maja. Razstavo rokopisov iz samostana, katerega ustanovna listina je bila spisana med letoma 1155 in 1165, je postavila Nataša Golob, ki bo pripravila tudi uvodne besede, slovesno odprtje pa bo pripadlo nadškofu Francu Krambergerju.

Postavitev na dvorcu Betnava vključuje tri rokopise in tri gotske kelihe, povezane z Žičko kartuzijo. Da bi se obiskovalci razstave lahko čim bolje vživeli v samo arhitekturo, ki je stoletja obdajala samostansko skupnost, pa so pripravili tudi fotografije, načrte in izvirne arhitekturne detajle.

Kaj nam je zapustil sredni vek?
Nataša Golob je redna profesorica na oddelku za umetnostno zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete, razstava pa je rezultat njenih dolgoletnih raziskovalnih prizadevanj pripraviti cenzus vseh slovenskih srednjeveških rokopisov, ki so še vedno berljivi.

Bogata knjižnica žičkih kartuzijanov
Leta 1487 je Paolo Santonino, spremljevalec vizitacijskega škofa, v svojem znamenitem popotnem dnevniku zapisal, da hrani knjižnica Žičke kartuzije 2000 rokopisov, danes pa jih je skupaj mogoče identificirati 220. Ti rokopisi so raztreseni po različnih knjižnicah, kot sta Univerzitetna knjižnica v Gradcu in Avstrijska nacionalna knjižnica na Dunaju. Ti sta posodili tudi nekaj rokopisov, razstavljenih na ljubljanski razstavi, ki je sicer na ogled ponujala kar 29 rokopisov in 15 umetnin, povezanih z Žičko kartuzijo.

Razstavo je organiziral Nadškofijski arhiv Maribor, pri postavitvi pa sta sodelovali tudi Narodna galerija in enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstavljeni rokopisi prihajajo iz Zgodovinskega arhiva Celje ter ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice.