Pesniško zbirko, ki je izšla v okviru Žepne Beletrine, tvorijo pesmi po avtoričinem izboru. V njih "nastopajo" rastline, ki grenijo, pečejo ali zbodejo – to so zeli, ki so rasle iz njene poezije vse od njenih začetkov. Tako umetnica z govorico rastlin o ljudeh izreka tisto, kar je pogosto nemogoče izreči naravnost; so semena pesmi, ki so bile napisane že pred leti, so sadike, cepljenci, potaknjenci, a v tej knjigi so zaživele na novo: obrezane, cepljene, presajene.

Ostrina, ki prehaja v nežnost
Spremljevalne tematske risbe pa le še poudarjajo grenčino sporočila. V maniri Makarovičeve to pomeni, da so "izrisane z mačjim krempljem in mačjo šapo, z ostrino, ki pa v svojih najglobljih plasteh prehaja v nežnost". Risbe dodatno poudarjajo dejstvo, da zelišča zdravijo, obenem pa so lahko tudi osnova močnega, usodnega strupa.

Neuklonljiva ikona
Makarovičeva je svojo ustvarjalno pot začela kot poklicna gledališka igralka, danes pa je ena najbolj prepoznavnih slovenskih avtoric. Posebnost njenih pesmi je parafraziranje motivov in tona slovenskih ljudskih pesmi ter ustvarjanje obskurne, baladne atmosfere.

Pomembno je zaznamovala tudi mlajše generacije, saj je napisala več kot trideset knjig in petnajst iger za otroke. Objavila je več pesniških zbirk, med njimi Somrak, Kresna noč, Volčje jagode, Srčevec, Pelin žena, Sosed gora, tem pa se je letos torej pridružila še Zeliščarka. Znana je seveda tudi po izražanju svojih neprizanesljivih stališč, pred leti pa je zavrnila Prešernovo nagrado.

Risbe, poezija in glasba
Nocojšnje odprtje razstave bo pospremil recital Svetlane Makarovič ob glasbeni spremljavi
Vitalija Osmačka in Matije Krečiča iz zasedbe Mar Django Quartet. Kustos razstave je dr. Miklavž Komelj, slavnostni nagovor pa bo pripadel županu Zoranu Jankoviću.