Zgodbo potniškega parnika avstrijskega Lloyda, Barona Gautscha, ki se ga je prijelo ime jadranski Titanik, predstavljajo na razstavi v Narodnem muzeju Slovenije. Na ogled so deli ladijske opreme in osebni predmeti ljudi, ki so pluli na zadnji plovbi parnika. Gre za predmete, ki jih je mednarodna skupina potapljačev pobrala iz razbitine parnika pred obalo Rovinja. Danes je lokacija razbitin ladje, ki je 13. avgusta 1914 potonila šest navtičnih milj zahodno od Brionov, namreč priljubljena točka za potapljače.

Gostujoča razstava z naslovom Baron Gautsch (1914-2014) - prva žrtev prve svetovne vojne v Istri so pripravili v Zgodovinskem in pomorskem muzeju Istre iz Pulja. Odprli so jo leta 2014 v sklopu zaznamovanj stoletnice začetka prve svetovne vojne.

"Bolj kot na jadranski Titanik nesreča spominja na Costo Concordio: zgodila se je v poletnem času, blizu obale, posadka svojih dolžnosti ni opravljala tako, kot bi morala. Od osmih rešilnih čolnov so uspešno spustili samo enega, v katerem je bila po večini ladijska posadka. Dodatna težava je bila nafta, ki jo je hitro zajel ogenj, zaradi nje pa so se mnogi utopili, saj plavati skoraj ni bilo mogoče," je o zgodbi parnika dejala kustosinja Zgodovinskega in pomorskega muzeja Istre iz Pulja in avtorica razstave Katarina Pocedić.

Ko je potniški parnik Baron Gautsch dočakal svoj konec, je imel za seboj 6 let plovbe. Splavili so ga leta 1908 v škotski ladjedelnici Gouray's & Sons v Dundeeju. Ladjo so imenovali po baronu Paulu Gautschu von Frankenthurnu (1851-1918), politiku, trikratnemu ministrskemu predsedniku in zaupniku avstro-ogrskega cesarja Franca Jožefa.

Od Kotorja do Trsta
Parnik je bil dolg dobrih 84 metrov, širok skoraj 12, poganjali pa so ga trije parno-naftni motorji z močjo 4.600 konjskih moči. Dosegala je hitrost 16 vozlov, opremljena je bila razkošno, njeni saloni in udobne kabine so bili ponos potniške flote avstrijskega Lloyda. Baron Gautsch je do začetka prve svetovne vojne z rednimi linijami povezoval Kotor in Trst.

Po začetku prve svetovne vojne so parnik posodili vojni mornarici, da je iz Trsta na jug prevažal vojaške okrepitve. Do zadnje plovbe je opravil štiri take vožnje, preplul je blizu 2000 milj in prepeljal skoraj 3000 oseb, nazaj grede tudi civiliste, namenjene v Trst.

Posadka parnika je bila o nevarnosti minskih polj obveščena. Ko se je iz Trsta odpravljala na plovbo, je namreč pomorska oblast poveljnika opozorila, da bo vojna mornarica okoli vojaške luke Pulj polagala zaščitna minska polja in da je potrebna velika previdnost.

Potonil nekaj minut po eksploziji
Potem ko so se potniki izkrcali v južni Dalmaciji, je ladja odplula nazaj proti severu. V jutranjih urah 13. avgusta 1914 je Baron Gautsch na Rabu in Malem Lošinju dodatno vkrcal potnike ter se po najkrajši poti usmeril proti Trstu. Okoli 14. ure je bil pri rtu Kamenjak, najjužnejši točki Istre, ubiral jo je v smeri, ki je bila mnogo bliže obali, kot mu je bilo svetovano. Ob 14.45 je odjeknila eksplozija. Le nekaj minut po eksploziji je Baron Gautsch potonil.

Po besedah direktorice Narodnega muzeja Slovenije Barbare Ravnik ne gre le za razstavo o prvi svetovni vojni, ampak ob njej razmišljamo o tem, koliko je odvisno od osebnih odločitev ljudi. "Zgodba nesrečnih otrok, ki jih je ladja na rešilnem čolnu potegnila v globine, ker so ga pozabili odvezati, nas spomni tudi na tragično nesrečo gorskih reševalcev pod Okrešljem. Naj bo ta razstava opomin, da poskušamo biti odgovorni, mislimo nase in na druge."
Razstava bo v Narodnem muzeju na ogled do 24. septembra.