Triforij je tisti prostor pretežno srednjeveške cerkvene arhitekture, ki se nahaja nad stranskimi ladjami. Njegov namen je bil po eni strani konstrukcijski, saj je prek lokov in obokov prenašal pritisk ladje na zunanjo steno lupine, po drugi pa je bil to prostor, ki so ga, vsaj v prvem obdobju, za raznovrstno delo uporabljali redovniki. Čeprav po triforiju ni stopalo veliko ljudi, gotski kamnoseki pri okraševanju niso bili nič bolj skopi kot v preostalem delu stavbe, še več, včasih so prav te galerije najčudoviteje okrašeni deli cerkva.

Pod gotskimi oboki
Triforij Westminstrske opatije je torej zaradi več razlogov primeren prostor za predstavitev zbirke, ki pripoveduje o dolgi zgodovini te pomembne britanske stavbe. Do leta 2015 je bil manjši muzej urejen v kripti iz 11. stoletja, v triforiju pa lahko razstavijo štirikrat več eksponatov kot prej. Približno 300 jih popelje po preteklih stoletjih, vse nazaj v drugo polovico 10. stoletja, kamor segajo začetki opatije, v kateri so kronali 38 angleških monarhov.

Westminstrsko opatijo danes obišče 1,5 milijona obiskovalcev na leto, od 11. junija pa se bodo lahko povzpeli tudi v muzej (vendar zaradi manjšega prostora v omejenem številu), poroča Guardian. Dostop v triforij so uredili prek novega stolpa, postavljenega po načrtih arhitekta Ptolemyja Deana, ki je prva večja dograditev k opatiji po letu 1745.

Muzej so poimenovali Galerije kraljičinega srebrnega jubileja, saj so sredstva začeli zbirati leta 2012, ko je minevalo 60 let njene vladavine. Projekt je stal 23 milijonov funtov in so ga v celoti financirali zasebni donatorji. Stalna razstava, urejena v gotskem triforiju iz 13. stoletja, bo razdeljena v štiri sklope – prvi bo posvečen sami arhitekturi, drugi češčenju in vsakdanjemu življenju, tretji vlogi, ki jo je opatija odigrala v monarhiji, četrti del pa se imenuje Opatija in narodni spomin.

Pogrebni portret Hernika VII.
Med razstavljenimi eksponati bodo bogato okrašena srednjeveška rokopisna dela, ki so pomemben likovni in zgodovinski dokument časa. Med deli, ki bodo najbolj pritegnila obiskovalce, bo verjetno doprsni pogrebni portret kralja Hernika VII. (1485–1509). Westminstrska opatija namreč ni bila le prostor številnih kronanj, ampak so tukaj monarhi našli tudi poslednje počivališče. Posledično zakladnica opatije hrani vrsto kraljevih pogrebnih upodobitev, prav Henrikov pa spada med najbolj imenitne. Realistične poteze namigujejo, da bi lahko bila izdelana po posmrtni maski. Narejen je iz mavca in lesa, delo, ki je pripisano italijanskemu kiparju Pietru Torrigianu, pa so pred nedavnim restavrirali.

Vojvodinja in njena ljubljena papiga
V muzeju bo mogoče videti tudi menda eno najstarejših nagačenih žival na svetu, in sicer gre za afriško sivo papigo, ki je bila ljubljenček vojvodinje Richmonda in Lennoxa Frances Stuart (1647–1702). Papiga je poginila le nekaj dni zatem, ko je umrla njena lastnica, zato so jo položili ob njeno pogrebno upodobitev, na svojem drogu pa se je ohranila več kot 300 let.