Galerija Božidar Jakac kmalu tudi uradno ne bo več le likovna galerija, ampak ji bo z začetkom leta 2024, ko bo galerija praznovala okroglo 50-letnico delovanja, tudi uradno dodan naziv Muzej moderne in sodobne umetnosti. Za dopolnitev naziva so se odločili tudi zato, ker je galerija po svoji zasnovi že ves čas svojega delovanja muzej, usmerjen v likovno umetnost, pojasnjuje direktor kostanjeviške galerije Goran Milovanović. Dodatno poimenovanje kostanjeviške galerije morajo potrditi še občine ustanoviteljice, kjer pa ne pričakujejo zapletov pri potrditvi.
Unikaten prostor razstavišča v srednjeveškem samostanu
Že ob lanskem prejemu posebnega priznanja za kreativnost, ki jo v okviru nagrad živa podeljuje Forum slovanskih kultur za inovativno muzejsko dejavnost, je na plaketi Galerija Božidar Jakac zapisana z razširjenim imenom Muzej moderne in sodobne umetnosti. Takratna žirija je dodala še, da je vizija galerije "usmerjena v sodobno, inovativno predstavljanje in promocijo lastnih zbirk, ki jih oživlja in aktualizira na način povezovanja tradicionalnega z modernim skozi umetnost". Obrazložitev so sklenili z besedami, da se ustanova prav tako osredotoča na razvoj inovativnih in vključujočih dejavnosti, ki jih ponuja tudi v digitalnih formatih – v želji, da bi dosegla občinstvo, umetnike in strokovnjake v širši regiji.
Galerija med sedmimi ustanovami, ki se poleg območnega spremljanja likovne umetnosti posvečajo ohranjanju likovne kulturne dediščine
Galerijo Božidarja Jakca so kot nadgradnjo kostanjeviških kulturnih dejavnosti ustanovili leta 1974. Po površini razstavnih prostorov, razstavljenem gradivu in likovnem fondu se uvršča med največje v državi. Ponaša se z najpopolnejšimi zbirkami del začetnikov slovenskega ekspresionizma, kot sta France in Tone Kralj, s stalnimi postavitvami predstavlja med drugim še dela Jožeta Gorjupa, Franceta Goršeta, Zorana Didka, Božidarja Jakca, Nandeta Vidmarja, Bogdana Borčiča in Janeza Boljke.
Kot je pristavil Milovanović, želijo po sanaciji škode, ki jo je povzročil močnejši potres v bližnjem Zagrebu, nadaljevati projekte, ki bodo v veliki meri usmerjeni v vsebinsko ponudbo galerije. Do leta 2025 ali 2026 bi radi z državno in razpisno denarno podporo v vseh galerijskih prostorih uredili dostop za gibalno ovirane obiskovalce in vgradili dvigalo. V galeriji več desetletij prirejajo kiparski simpozij Forma viva in druge prireditve. Letno naštejejo približno 25.000 obiskovalcev. Hranijo nekaj več kot 9000 likovnih del.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje