Špela Škulj: Limbo I. Foto: Cankarjev dom/Špela Škulj
Špela Škulj: Limbo I. Foto: Cankarjev dom/Špela Škulj

Odprtje mednarodne fotografske razstave v prvem preddverju Cankarjevega doma bo pravzaprav tudi odprtje tematskega festivala Slovenija 2050, ki ga organizirajo v tem hramu kulture. V okviru festivala bodo skozi niz predavanj, razstav in drugih dogodkov razmišljali o prihodnosti Slovenije, česar pa se seveda ni smiselno lotiti mimo širšega globalnega konteksta.

Festival Slovenija 2050

Letošnji tematski festival so v Cankarjevem domu poimenovali Slovenija 2050, namenjen pa je razmislekom o prihodnosti Slovenije v širšem kontekstu globalnega sveta, njegovo časovno izhodišče pa je leto 2020. Ob uvodnih dogodkih ga bo konec januarja zaznamovala premiera koprodukcije 2020 po motivih besedil zgodovinarja in filozofa Yuvala Noaha Hararija in v režiji Ivice Buljana, kar bo tudi njegova osrednja prireditev. Poleg gledališča bo program festivala zaobjel tudi film, pripovedovanje, literaturo in humanistiko ter razstave oziroma vizualne predstavitve fotografije, likovne umetnosti in oblikovanja. Sicer pa je v festival v soboto uvedla projekcija kultnega filma 2001: Odiseja v vesolju v režiji Stanleyja Kubricka iz leta 1968.

Zajčja luknja: pogled v magično moč fotografije

Od "kraje duš" do kraje podatkov
Vse od izuma je fotografija ‒ tako v smislu fotografskega posnetka kot njenega širšega družbenega aparata ‒ vedno prežeta z vero v prodorno, skoraj čarobno moč. Od zgodnjega prepričanja v njeno zmožnost "kraje duš" do sodobnega prepričanja v njeno moč "kraje podatkov" se je naše razumevanje izvora te moči spreminjalo in razvijalo. V preteklosti je izviralo iz dojemanja fotografije kot čarobne emanacije stvarnosti, danes pa vse bolj nastaja iz njene vpetosti v podatkovne sisteme (in njene zmožnosti manipulacije) znotraj vseprisotnega aparata družbenega nadzora.

Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone. Foto: Cankarjev dom/Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger
Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger: Ikone. Foto: Cankarjev dom/Jojakim Cortis & Adrian Sonderegger

Fotografiji nikoli nismo odrekli njenih izvornih mističnih lastnosti ‒ in tako ostaja ena izmed najbolj magičnih tehnologij današnjega časa, so še zapisali v Cankarjevem domu, kjer so razstavo pripravili v sodelovanju z Zavodom Membrana in revijo Fotografija.

Puščica, ki prestreli resničnost
Fotografiji je bila v tako zelo raznolikih praksah ‒ kakršni sta na primer fotoreporterstvo in spiritualistična fotografija ‒ zadana naloga, da lahko razkrije več kot človeški pogled, da kot puščica prestreli resničnost, da nevidno naredi vidno, odsotno prisotno, daljne bližnje ter da nas popelje onkraj omejitev človeške zaznave in onkraj fizičnih omejitev prostora in časa. Da gradi iluzorne in fantastične krajine ter hkrati razbija iluzorične predstave o svetu.

Fotografija nam je dala novo ‒ izrazito fotografsko ‒ razsežnost videnja in nikoli ni nehala vznemirjati našega raziskovalnega duha pri odkrivanju vsega neznanega, nevidnega, nerazumljivega, pretiranega, začaranega ‒ čarobnosti sveta, torej. Kot so še zapisali v Cankarjevem domu, ta posebna moč fotografije danes še zmeraj vztraja, le da je njeno nekdanjo "analogno" magijo nadomestila nova. Gre za veliko bolj izmuzljivo, neobvladljivo in nedojemljivo magijo algoritemskih enačb, strojnega vida, virtualne in obogatene resničnosti ‒ magijo naše distopične prihodnosti.

Razstavo Zajčja luknja, ki nosi podnaslov Fotografija, magija in resničnost, odpirajo drevi ob 20. uri, na ogled bo do 1. marca.