Na očitek o izčrpavanju črede konj je Počivalšek odvrnil, da konjereja ostaja v rokah stroke, ki odloča o strukturi in velikosti črede. Foto: Srdjan Živulović/BOBO
Na očitek o izčrpavanju črede konj je Počivalšek odvrnil, da konjereja ostaja v rokah stroke, ki odloča o strukturi in velikosti črede. Foto: Srdjan Živulović/BOBO

Javni zavod Kobilarna Lipica in družba Lipica Turizem sta bili enovito podjetje do leta 2014, ko je bila na podlagi negativnega mnenja Računskega sodišča iz leta 2012 izvedena razdružitev. Pretekli teden je državni zbor sprejel novelo zakona, s katero se dejavnosti znova združujeta.

"Naš namen ni rušiti novele zakona, ampak opraviti poglobljeno razpravo o tem, ali je enovit organizacijski model tisti, ki bi lahko izboljšal stanje v Lipici," je v imenu predlagateljev odložilnega veta, interesne skupine lokalnih interesov, pojasnil državni svetnik Bojan Kekec. Lipica je kulturna dediščina, stanje tam pa je slabo: to govorijo številke o obisku in slabo poslovanje, predvsem Lipice Turizma, je dejal.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je svetnikom zatrdil, da se na ministrstvu, ki pristojnost nad Lipico dobiva ravno s spremembo zakona, zavzemajo za razvoj in dvig ugleda Lipice. "Lipica je danes v izredno težkem, sramotnem položaju," je poudaril.

Glede očitka o privatizaciji Lipice je dejal, da novela ne predvideva nobenih posegov na tem področju, glede izčrpavanja konj pa je odvrnil, da konjereja ostaja v rokah stroke, ki odloča o strukturi in velikosti črede. Pogoji za rejo so v skladu z novelo zakona po Počivalškovi oceni boljši.

Minister se ne strinja z očitkom, da na ministrstvu nimajo jasne vizije razvoja turizma. "V Lipici turizem poteka že 50 let in ga lahko samo nadgradimo, ne pa zagradimo, izločimo. Treba ga je razvijati naprej, moramo imeti turizem, temelječ na osnovni dejavnosti," je dodal.

V. d. direktorja Kobilarne Lipica Boštjan Bizjak je medtem poudaril, da se bo spet pokrivala izguba gostinskega dela in da zakon v praksi ni izvedljiv, ker da krši ustavo in vrsto zakonov.

Predlog novele zakona so sicer pripravili v poslanskih skupinah SMC-ja in DeSUS-a ter ob tem poudarjali, da sta obe podjetji v lasti države, sodelovanja med njima pa praktično ni. V poslanskih skupinah SD-ja, NSi-ja in NP-ja so bili do njega bolj zadržani, čeprav so na seji DZ-ja dejali, da mu ne bodo nasprotovali. Novele zakona pa niso podprli poslanci SDS-a in ZL-ja.