Visoke temperature očitno ustrezajo afriškim in mehiškim kumaram, orientalski okri, sladkemu krompirju in drugim rastlinam, ki so jih na Vipavskem posadili poskusno. Te dni so z eksotične občinske njive tudi že pobrali prvi pridelek.

Na občinski njivi ob ajdovski obvoznici bujno raste devet, za to dolino dokaj eksotičnih zelenjadnic. Rajko Črv z ajdovske Kmetijsko-svetovalne službe je s prvim pridelkom zadovoljen: »Več ali manj je vse orientalsko, tako da praktično uspeva dol v severni Afriki, mogoče na Bližnjem vzhodu. Glede na naš vse bolj vroč klimatski pas smo se tudi odločili, da te rastline poskusno posadimo. Pri nas so namreč temperature v zadnjih letih podobne njihovim, tako da so pogoji že lahko primerljivi.« Ingrid Marc, ki nad poskusnim zelenjavnim projektom bdi na ajdovski občini, je prepričana, da vipavskim kmetom s tem odpirajo nove možnosti: "Želimo preizkusiti nove tržne niše - kako bi v naših razmerah uspevale te občutljive rastline, ki bi jih mogoče kmetje potem na svojih njivah posadili. In popestrili zelenjavni vrt Slovenije, kot pravimo Vipavski dolini."

Rastline razvajata vročina in voda
Raz,mere v poskusnem nasadu eksotičnih rastlin so odlične: vročina in voda … Celoten nasad je prepreden z namakalnim sistemom, ki ga priklapljajo po potrebi. Težava je le vipavska burja ... Štefan Kobal, kmet s Planine, skrbnik občinskega eksotičnega nasada: " Res smo se najbolj bali burje. Nekajkrat nam jo je to poletje zagodla, saj je kar precej 'vleklo' po dolini. Kar nekaj plodov nam je pometala po tleh. Toda še vedno je dovolj pridelka.«

Lokacijo njive so namreč načrtno izbrali tam, kjer so vremenske razmere najbolj krute – ob ajdovski obvoznici, kjer so sunki vetra največji. Rajko Črv je prepričan: »Če so afriške in mehiške kumare, okra, lufa in buče hokaido, sladki krompir in vse druge eksotične rastline tu preživele, bodo brez dvoma uspevale kjer koli v Vipavski dolini.«

Pridelek in seme bodo podarili
Med Ajdovci in Vipavci je zanimanja za ta eksotični zelenjavni nasad precej, vse večkrat se oglašajo tudi kmetje in vrtičkarji. Štefan Kobal, skrbnik njive: »Postavili smo označevalne table, tako da obiskovalci nimajo težav s prepoznavanjem rastlin. Dokler ni bilo plodov, je bilo morda malce težje, zdaj pa so zrele rastline prepoznavne. Vse so že obrodile. Čakamo le še na sladki krompir, ki še zori v zemlji.«

Ingrid Marc z občine Ajdovščina je povedala: »Ker gre za poskusni nasad, svojega pridelka ne bomo prodajali. Bomo pa vse, kar bo na občinski njivi zraslo, ponudili javnim zavodom – tukajšnjemu otroškemu vrtcu, domu starejših občanov in vipavskemu Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok s posebnimi potrebami. Veliko zanimanja je tudi med domačimi gostinci.«

Pomembno je, da v tem poskusnem nasadu niso uporabili nikakršnih fitofarmacevtskih sredstev, tako da gre tudi za biopridelek. Na občini so tudi zagotovili, da bodo od vsake kulture, ki so jo na vipavski zemlji vzgojili, podarili seme zainteresiranim kmetom in vsem drugim, ki obdelujejo svoje vrtičke.

1.700 sadik je vzklilo
Poskusni nasad so v Ajdovščini postavili maja letos. Doris Grmek z Oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve ajdovske občine: »Prej zapuščeno občinsko njivo smo zorali, zdrobili smo kamenje, postavili zaščitno ograjo, prepredli smo jo z namakalnim sistemom. Občina je za projekt iz svoje blagajne namenila 20 tisoč evrov.« Posadili so 1.700 sadik okre oziroma jedilnega sleza, afriških kumar, mehiških kumar, sladkega krompirja, maslenk, buč hokaido in luffa, lubenic.

Največ zanimanja za okro
Medtem ko razne vrste buč že dodobra poznajo, je bilo med Ajdovci največ zanimanja za eksotične kumare, batato oziroma sladki krompir, predvsem pa za okro oziroma jedilni oslez. Pravijo ji tudi bamija, kar izhaja iz njenega arabskega imena bamyah. V Ameriki se je za okro prijelo ime gumbo, kar izvira iz zahodne Afrike, od koder so bamijo oziroma okro prinesli priseljenci. Okra je poznana predvsem v tradicionalni bosanski kuhinji, pa tudi grški, turški in egiptovski. V zadnjem času vse večkrat po njej posegajo Italijani in Španci. Okra izjemno lepo cveti (na fotografiji bel cvet) – navsezadnje je iz iste družine kot hibiskus. Zraste do pol metra visoko, ima velike liste, ki pa so specifične oblike. Kot so poleti poročali mediji, so policisti na jugi ZDA posekali celo njivo okre v prepričanju, da gre za kanabis!?!

Okra je najboljša v enolončnicah ali kot zelenjavna priloga s paradižnikom. Po okusu je najbolj podobna jajčevcu, po obliki podolgovatim paprikam. Pobirati morate nezrele plodove, zreli namreč olesenijo. Preden jo pripravite, pa morate vedeti za »zvijačo« - sveže plodove vsaj kako uro sušite na močnem soncu. Tako se izloči in posuši mleček, ovenijo pa tudi majhne dlačice na plodovih. Okra je nekdaj veljala za afrodiziak, vsekakor pa je izjemno zdrava: vsebuje veliko vitaminov A in C, je dober vir železa, kalcija in mineralov. Okro so najbolj cenili v starem Egiptu, kjer so jo uživali za lepo in gladko kožo. Baje tudi Kleopatra..

Poleg eksotičnih zelenjadnic tudi eksotično sadje
Ajdovci gredo v preizkušanju svoje zemlje in naravnih pogojev v tej sončni in vetrovni dolini še naprej. Poleg njive eksotičnih zelenjadnic so posadili tudi sadni nasad z jagodičevjem, asimino, goji jagodami, sibirsko borovnico, aronijo, žižolo in bananovci… Na prvi pridelek v eksotičnem sadovnjaku pa bo treba še počakati kakšno leto.