S kemičnimi sredstvi jo je nemogoče uničiti.

Okužena drevesa kmetje rešujejo z ročnim odstranjevanjem šišk, kar je pravzaprav sizifovo delo. Lahko bi se je ubranili z naravnim sovražnikom - s posebno zajedavsko osico -, vendar kmetje že leto dni zaman čakajo na dovoljenje za uvoz te rešilne osice.

"Vsi kostanjevi nasadi so prizadeti. Ni drevesa, ki ne bi imelo kostanjeve šiškarice. Tista, ki so močnejša, bolezen še nekako prenašajo, mladi nasadi pa so popolnoma uničeni. Vitovlje so planota, poznana po 'vitovskih maronih' – toda letos jih ne bo. Najprej je naše kostanjeve nasade uničeval kostanjev rak, zatem so v nekaj sušnih letih drevesa oslabela, zdaj pa pustoši šiškarica," je obupan lastnik mladih kostanjevih nasadov Anton Peršič iz Vitovelj. Najbolj ga skrbi, da učinkovite zaščite proti temu škodljivcu v Sloveniji ni. Okužene šiške z dreves odstranjuje ročno, kužen les in vejevje zažiga.

Okužene sadike iz Piemonta
Škodljivca so k nam pred slabim desetletjem vnesli s sadikami iz Italije, iz Piemonta. Tam so leta 2002 odkrili sploh prvo okuženo območje v Evropi. Po predvidevanju fitosanitarne službe je bolezen izbruhnila zaradi neprevidnega vnosa cepičev kostanja za selekcijo in žlahtnitev iz Azije, predvsem iz Kitajske. Gabrijela Seljaka, strokovnjaka za škodljivce v rastlinstvu pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica, smo vprašali, kako je mogoče, da okuženih sadik niso prepoznali, in zakaj so kužne rastline sploh lahko prišle k nam. Povedal je: "V fazi vnosa sadik je bolezen popolnoma prikrita in je z nobeno metodo ni mogoče zanesljivo odkriti. Zaradi biologije škodljivca znakov napada v prvem letu po infestaciji sploh ni mogoče opaziti, zato se z veljavnimi rastlinskimi potnimi listi prenašajo jajčeca šiškarice s sadikami kostanja jeseni ali spomladi, ko sadijo neolistana drevesca. Šele ob razvoju poganjkov se tvorijo značilne šiške, v katerih se razvijajo ličinke. Če smo pozorni nanje in jih sproti odstranimo in uničimo, se osa šiškarica iz ličinke ne razvije, drevo pa lahko raste naprej. Zaradi nepoznavanja problematike in prikritih znakov napada pa je težko odkrivati nova žarišča."

V Piemontu so po izbruhu bolezni poskušali nove sadike zaščititi z gostimi mrežami, ki so preprečile dostop odrasli kostanjevi šiškarici. Sicer pa – kje sploh kupiti zdrave sadike kostanjev? Gabrijel Seljak pravi, da je najboljše, da se prepričamo o izvoru sadike, da sadilni material ne prihaja z okuženega območja. Kje so kostanjevi nasadi že kužni, pa je najboljše vprašati strokovnjake na kmetijsko-gozdarskem zavodu.

Rešitev je zajedavska osica
Kostanjeve šiškarice ne moremo uničiti kemično, ročno odstranjevanje okuženih šišk z dreves pa je 'misija nemogoče'. Vendar obstaja rešitev tudi za to nadlogo - to je zajedavska osica Torymus Sinensis, s katero so že rešili kostanje v Italiji in na Hrvaškem. Katarina Kos z Biotehniške fakultete je predstavila izkušnjo pri zahodnih sosedih: "Nekje v petih letih so Italijani dosegli 90-odstotno parazitiranost, kar pomeni, da v prej okuženih kostanjevih nasadih po tem obdobju niso več imeli gospodarske škode. Italijani so rešilno zajedavsko osico, ki sicer živi na Kitajskem, uvozili že pred osmimi leti. Z njo okužene kostanjeve nasade rešujejo tudi južni sosedje, Hrvati. In to zelo uspešno."

Slovenija brez dovoljenja za rešilno osico
Italijani torej z zajedavsko osico rešujejo kostanje že več let, na Hrvaško so rešilno osico uvozili letos in okuženih kostanjevih nasadov je občutno manj. Zakaj se pri nas ne spopademo s to boleznijo na ta učinkoviti način? Mojca Rot s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je razložila: "Seveda smo tudi mi prosili pristojno ustanovo za vnos parazitske osice. To je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. In to istočasno kot naši južni sosedje, Hrvati - torej junija lansko leto. Hrvatje so že prejeli odobritev vnosa in to tudi uspešno izvedli. Pri nas pa na dovoljenje še vedno čakamo. Minilo je skoraj leto dni od naše prošnje, stalno smo jo morali dopolnjevati – toda zataknilo se je pri soglasju Agencije RS za varstvo okolja. Žal!" In tako smo zamudili še eno leto, saj so kostanjeva drevesa že vzbrstela, ličinke kostanjeve šiškarice so okužile že večino nasadov in za letošnjo letino pomoči ni več.

Najhujši škodljivec je - birokracija
Lastnike kostanjevih nasadov je udarilo že trikrat. Pred leti se je začelo s kostanjevim rakom. Anton Peršič propadanje kostanjev žalostno spremlja že dolgo: "Zdravila za kostanjev rak ni bilo. Drevesa so se sušila, propadala. Potem se je zgodila kostanjeva šiškarica. Propadajo že mladi nasadi. Tretji sovražnik pa je zagotovo birokracija." Najhuje je, pravijo lastniki nasadov, da rešitev obstaja, da zdravilo je – vendar ga država ne dovoli uporabljati. Ne morejo razumeti birokratskih ovir in zavlačevanj pri uvozu zajedavske osice, saj bi ta že letos lahko rešila marsikaterega kmeta, ki mu kostanj prinaša pomemben dopolnilni denar na kmetiji. Kmet iz Ravnice nam je obupano povedal: "Pred dvema letoma sem imel v nasadu več kot tono maronov, lani le še petdeset kilogramov, letos očitno ne bo niti ene polne ježice."